Cenzura v Mariboru

Zakaj so umaknili razstavo o sirskih Kurdih? 

Razstava Vojna in WWW – Kurdi v Siriji in spletna omrežja, ki so jo kuratorji Jan Babnik, Iza Pevec in Uroš Abram zasnovali v sklopu dogodkov, posvečenih Levu Nikolajeviču Tolstoju v Cankarjevem domu, je na začetku maja gostovala v mariborski galeriji EPEKA. Vendar so jo umaknili že teden dni po odprtju.

Jan Babnik, urednik revije Fotografija, opredeljuje umik razstave kot »očitno cenzuro s strani turškega veleposlaništva in nesprejemljivo podleganje pritisku Turčije s strani vodstva nevladne organizacije EPEKA«. Veleposlaništvo Republike Turčije v Sloveniji trdi, da so bili – tako so sporočili novinarjem Radia Študent – »razstavljeni simboli in slike teroristične organizacije PKK – fotografije Abdulla Öcalana, zastave in ostali simboli. PKK je uvrščena na mednarodni seznam terorističnih organizacij, ki ga priznavajo tudi države Evropske unije.« Tudi predsednik združenja EPEKA Štefan Simončič je v pogovoru za Radio Študent dejal, da so razstavo umaknili po pogovoru na veleposlaništvu Turčije, saj so jim pojasnili, »da gostimo razstavo o teroristih in predstavljamo njihovo teroristično propagando«. Simončič je priznal, da trditve veleposlaništva o »teroristični razstavi« niso preverjali, verjeli so jim na besedo, razstavo pa so umaknili tudi zato, ker sami gostijo prostovoljce iz Turčije. »Če razstave ne bi umaknili, bi meni in mojim sodelavcem morda prepovedali vstop v državo«.

Takšno ravnanje vodstva EPEKA je po mnenju Babnika »nedopustno in neodgovorno«, saj bi morali »preveriti, kakšne posledice ima lahko razstava s svojo vsebino za njihovo bodoče sodelovanje s Turčijo in za turške prostovoljce, ki delujejo v organizaciji EPEKA«. Še bolj neodgovorno od vodstva je, da avtorjev niso obvestili o umiku razstave. Sam je zanj zvedel šele prejšnji četrtek, ko se je vrnil s študijskega potovanja.

Vojna in WWW – Kurdi v Siriji in spletna omrežja seveda ni apologija terorističnih organizacij ali teroristične propagande. Babnik – tema njegovega magisterija je bila vojna – jo je s Pevčevo in Abramom zasnoval kot analizo prepleta vojne in uporabe spletnih omrežij ter reprezentacije vojne na njih.

Avtorje sta zanimali narava in usoda »dokumentarizma, resničnosti in propagande v času spletnih omrežij«. Kot platformo za raziskovanje teh vprašanj so izbrali dve oboroženi kurdski frakciji in njihovo krovno politično organizacijo, ki so vpletene v vojno proti Islamski državi v Siriji. »Res je, da nekatere izmed teh frakcij uporabljajo tudi podobe prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), ki jo Turčija in Evropska unija v tem času opredeljujeta za teroristično,« pravi Babnik. In še stopnjuje svoj argument v prid takšnega raziskovanja vojne: »Tudi če bi za ponazoritev naše teze izbrali prepovedano PKK, predstavili načine, kako pripadniki reprezentirajo svoje bojne akcije proti Islamski državi in drugim frakcijam v regiji, to v kontekstu tovrstne razstave ne bi smelo biti niti najmanj sporno.« Sicer pa, kot je za Radio Študent sporočil dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo, prepoved teroristične organizacije avtomatično ne vključuje tudi prepovedi objavljanja njenih podob. Kaznivost takšnega ravnanja je odvisna od konteksta objave, iz katerega mora biti razvidno, da gre za jasno ščuvanje k terorističnim dejanjem. »Sama prepoved torej ni tudi prepoved objave njene podobe, saj bi bilo potem prepovedano tudi informativno poročanje o tem«.