Mladina znova na ESČP

Kršitev svobode izražanja in pravice do poštenega sojenja 

Mladina je te dni na Strasbourško sodišče za človekove pravice (ESČŠ) poslala pritožbo zaradi odločitve slovenskih sodišč v primeru objave družine Branka Grimsa v satirični rubriki Mladinamit.

Slovenska sodišča so na različnih stopnjah, vključno z ustavnim sodiščem, odločila, da je Mladina prekomerno posegla v zasebnost poslanca Grimsa. Zato smo bili med drugimi obsojeni na plačilo odškodnine poslancu. Primer je relativno zapleten, saj gre za kar tri različne tožbe; poleg poslanca so se namreč na sodišče obrnili tudi poslančeva žena in njuni otroci. Na Evropsko sodišče za človekove pravice smo poslali sodbe, ki branijo domnevno dobro ime poslanca Grimsa.

Kakšni so argumenti Mladine? Prepričani smo, da je bila Mladini v Sloveniji kršena pravica do svobode izražanja, kot je opredeljena v Evropski konvenciji za človekove pravice. Menimo, da so slovenska sodišča »neutemeljeno dala prednost politikovi časti in dobremu imenu pred pravico do svobode izražanja«. Zaradi konteksta objave, satire, je »jasno razvidno, da ne gre za primerjavo dveh družin, ampak za kritiko politikovega izpostavljanja družine v javnosti z namenom pridobivanja naklonjenosti volivcev, ki so jim blizu tradicionalne družinske vrednote«. Slovenska sodišča torej niso prepoznala celovitega pomena sporočila. Še več, slovensko ustavno sodišče v svoji odločbi ni prepoznalo niti »povezave med predhodnim ravnanjem politika Branka Grimsa oziroma njegove politične stranke SDS in objavo fotografij«. Menimo, da je napačno presodilo, da se je politik Branko Grims udeležil maš na Brezjah primarno v vlogi družinskega očeta. »Politik, ki se udeleži tega dogodka, četudi s svojo družino, je tam v vlogi politika, in njegova ravnanja, tudi izpostavljanje družine v javnosti, imajo politični pomen, zato so lahko predmet ostre in provokativne kritike.« Slovenska sodišča so po mnenju Mladine povsem spregledala, da so naslov, besedilo in fotografiji v spornem prispevku „Ni vsak dr. G že dr. Goebbels“ neločljivo povezani in bralcu na satiričen način podajajo kritiko ravnanja politika Grimsa, »ki z javnostjo manipulira na enak način, kot je to počel Joseph Goebbels, pri tem pa je jasno, da kritika ni usmerjena nanj kot na očeta ali na njegovo družino«.

Hkrati je bila Mladini, tako zatrjujemo v pritožbi, ki jo je pripravila odvetnica Jasna Zakonjšek, kršena pravica do poštenega sojenja, ker je ustavno sodišče svoje stališče utemeljilo na predpostavki, da je bila Grimsu kršena pravica ščititi (kolektivni) ugled družine. O tem kolektivnem ugledu so prvič presojali ustavni sodniki, o njem se na nižjih sodnih stopnjah ni razpravljalo, zaradi česar Mladina »ni imela nobene možnosti, da se opredeli do pravilnosti takega stališča in navede argumente (na splošno ter in concreto) s tem v zvezi«.

Da zadeva Grims ni tako enoplastna, sta denimo v ločenem odklonilnem mnenju Mladini nenaklonjeni večini ustavnega sodišča zapisali tudi ustavni sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat, danes predsednica ustavnega sodišča. Evropsko sodišče mora Mladinino pritožbo najprej sprejeti v obravnavo, potem pa bo postopek do končne odločitve trajal še dve leti ali tri.

Mladina je v podobnem primeru enkrat že uspela. Leta 2014 so evropski sodniki ugotovili, da ji je bila kršena pravica do svobode izražanja, ker so domača sodišča dala prav žaljivemu poslancu SNS Srečku Prijatelju, ne pa novinarju Mladine Juretu Aleksiču, ki je kritiziral poslančeva dejanja. Do zdaj je to tudi edini primer, ko je bila Slovenija v Strasbourgu obsojena zaradi kršitve 10. člena konvencije, ki opredeljuje pravico do svobode govora.

Ker je politična razprava jedro vsake demokratične družbe, mora biti kot taka še posebej varovana.