Arhiv kot samopostrežna

Boštjan M. Turk mora literatu Venu Tauferju zaradi žalitev plačati odškodnino 7000 evrov z obrestmi. Tako je presodilo sodišče. Turk je namreč pet let v različnih medijih, večinoma pa v Reporterju, »na ponižujoč in žaljiv način pisal, da je Veno Taufer sodeloval z Udbo«.

Taufer je tožbeni zahtevek proti Turku vložil zaradi večletnih objav v medijih od pomladi leta 2012 in v Turkovi knjigi Dvanajstero zidov, ki je izšla leta 2013. Tam je Turk poudarjal, da je Taufer sodeloval s takratno tajno policijo, žalitve pa je nato razširil tudi na Tauferjevo umetniško ustvarjanje, češ da je kot pesnik ničla. Sodišče je ugotovilo, da Turk v svojem pisanju »poimensko navaja tožnika ter o njem podaja več neresničnih trditev, žaljivih namigovanj in negativnih vrednostnih sodb, ki čezmerno in neutemeljeno posegajo v osebnostne pravice tožnika«, in dodalo, da ga je vodil žaljiv oziroma zaničevalen namen, kar kaže tudi število objav in njihova kontinuiteta. Imel pa naj bi tudi očiten namen škodovati dobremu imenu in časti tožnika.

Sodišče je ugotovilo, da iz listin Arhiva RS, na katere se sklicuje Turk, ni mogoče sklepati, da je bil Taufer ovaduh, vohun, član ali sodelavec Službe za državno varnost (SDV) oziroma Udbe, še manj pa, da je takšno delo opravljal več desetletij in zanj prejemal plačilo. Prav tako iz dokumentov ni mogoče razbrati, da je službo na britanskem BBC v Londonu dobil po posredovanju SDV. Slednja je, kot je razvidno iz dokumentov, Tauferja nadzirala in zasliševala, ne pa ga imela za sodelavca.

S podobnimi neresnicami se te dni bori tudi zgodovinar Jože Pirjevec, ki je pred kratkim zavrnil očitke, da naj bi italijanski obveščevalni agenciji ovajal zamejske Slovence. Igor Omerza, ki je v zadnjih letih postal raziskovalec arhivov in polpretekle zgodovine, je namreč pred tedni izdal knjigo o »obveščevalnem spremljanju« tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Med drugim je Omerza v knjigi objavil dokumenta, ki naj bi dokazovala, da je za italijanske obveščevalce delal tudi Pirjevec. Slednji poudarja, da nič od tam napisanega ne drži.

Že pred leti so podobne obtožbe s strani Janševe SDS letele na nekdanjega predsednika republike Danila Türka. Arhiv RS je takrat postal pravi hit za lepljenje in manipuliranje z dokumenti Udbe iz polpretekle zgodovine.

Manipulacije o novem slovenskem nacionalnem športu brskanja po arhivih je v prihajajočih Mladininih Intervjujih komentirala tudi zgodovinarka Manca G. Renko, ki pojasnjuje, da je zgodovina humanistika ravno zato, ker ni tako pomembno, kaj si našel, ampak kako to kontekstualiziraš. »Zato so tudi vsa obračunavanja glede tega, kaj je kdo našel v arhivu, sploh če se to prenaša na raven aktualnih družbenopolitičnih bojev, popolnoma deplasirana. Večinoma ustrezne kontekstualizacije arhivskega gradiva bodisi ni ali pa je narejena z željo po diskreditaciji. Nič čudnega ni, da imajo največ veselja z iskanjem vseh, ki naj bi kdaj sodelovali s tajnimi službami, tisti, ki arhiv razumejo kot samopostrežbo, v kateri je mogoče najti dokaze za diskreditacijo ljudi, ki jim niso pogodu,« je še dodala Manca Renko.