Pod rdečo zvezdo

Ob prireditvi z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo, na kateri je pesnica Svetlana Makarovič z več kot sto glasbeniki uprizorila koncert s poudarjeno simboliko rdeče zvezde, se je vnovič razvnela razprava o neprimernosti tega simbola.

Svetlani Makarovič je rdeča zvezda ljuba, to je dokazala že večkrat v preteklosti. Pesnici namreč pomeni simbol združevanja, svobode, upora. Zamisel za koncertno prireditev Nosil bom rdečo zvezdo je dobila pred nekaj leti, ko je stranka SDS v državnem zboru predlagala, da se simbol rdeče zvezde prepove, saj naj bi simboliziral totalitarni režim nekdanje Jugoslavije. Ko je predlog padel, je Svetlana rdečo zvezdo prišila na belo zastavo ter jo izobesila čez balkon stanovanja v domu starejših občanov v Trnovem. »Nekoč takšne zvezde ne bi obesila, ni govora, pred 50 leti bi jo zažgala, a danes simbolizira upor proti klerofašističnemu zlu,« je takrat jezno dejala.

Rdeča zvezda pa je zmotila zaupnika Janeza Janše in upokojenega brigadirja Toneta Krkoviča, ki je kot predsednik društva Moris upravni enoti Ljubljana poslal zahtevo za prepoved javne prireditve. »Še v sanjah si nismo predstavljali, da se bo simbol rdeče zvezde, simbol agresorske armade, ki nas je še istega dne vojaško napadla, po 26 letih malikoval na javni prireditvi sredi glavnega mesta Slovenije,« je v protestnem pismu zapisal Krkovič.

Krkovič je pozabil, da je nekoč tudi sam nosil rdečo zvezdo, saj je bila obvezen del na kapi uniforme jugoslovanske vojske; nosil jo je na primer na vojaški paradi leta 1985 v Beogradu. Bil je mlad, poln energije in zanosa, tako da mu korakanje v ritmu zvezde težko očitamo.

Mladina je o tem pozabljenem delu njegovega življenja na začetku devetdesetih zapisala: »Leta 1985 Toneta izberejo za poveljnika ešalona slovenske TO, ki bo nastopil na paradi ob dnevu zmage v Beogradu. Odloči se, da bo na paradi obranil čast slovenske TO, in se loti priprav. Sklene, da bodo na paradi nastopili le tisti, ki so strokovno primerni za naporno nalogo, politično plat kadrovanja v ešalon pa zavestno zanemari, kar mu nekateri zamerijo. Najprej ugotavlja, ali kandidati sploh premorejo dovolj kondicije za nastop. Postavi se na čelo kolone in skupaj z enoto teče, trije zdravniki pa ob stezi med postanki kandidatom merijo utrip in pritisk. Tisti s slabo kondicijo izpadejo, Tonetu pa uspe po temeljitem urjenju izoblikovati strumno paradno formacijo. V Beogradu prebiva skupaj z drugimi poveljniki ešalonov in je med njimi najmlajši, kljub temu pa opazi, da se njihovi pogledi močno razlikujejo in da nekako ne spadajo skupaj. Enota parado uspešno prekoraka, Tone pa je deležen številnih pohval.« Brigadirja rdeča zvezda torej takrat ni motila; motila ga ni niti leta 1990, pet let kasneje, ob prvem postroju slovenske vojske, ko so bile rdeče zvezde tudi na kapah teritorialcev. No, 24 let pozneje pa je bila stvar drugačna: na veliki fotografiji, ki naj bi prikazovala prve slovenske vojake, so za prireditev ob obletnici postroja izbrisali rdeče zvezde.

In izbrisati jo je želel tudi tokrat, ko je od pristojnih zahteval naj »preprečijo zlonamerno dejanje in provokacijo« ter prepovejo Svetlanino prireditev.