Radioaktivna ruleta

Radioaktivni odpadki, ki nastajajo v Sloveniji, še vedno nimajo trajnega odlagališča. O odlaganju izrabljenega goriva iz nuklearke se trenutno nihče resno ne pogovarja, hranijo ga v bazenu za izrabljeno gorivo v kompleksu elektrarne. Nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki nastajajo tudi v zdravstvu, pa za zdaj hranijo v skladišču ob eksperimentalnem reaktorju Triga na Brinju pri Ljubljani in v začasnem skladišču na območju NEK.

Obe skladišči ste že dodobra zapolnjeni. V Krškem s stiskanjem in občasnim odvozom na sežig na Švedsko že nekaj let vzdržujejo 95-odstotno zapolnjenost in nestrpno čakajo, da bo država vendarle zgradila trajno odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke. To bi moralo po prvotnih načrtih in tudi zakonskih določilih stati že leta 2013. A izbira lokacije in začetek gradnje sta se skozi leta vztrajno zamikala. Letos so na Vrbini pri Krškem, v neposredni bližini nuklearke, končno začeli pripravljalna dela za gradnjo podzemnih silosov. Trenutno veljavni državni dokumenti kot rok za začetek obratovanja odlagališča navajajo leto 2020.

A tudi ta rok bo prekoračen.

V povzetku poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2016, ki je trenutno v vladni obravnavi, je med drugim zapisano, da se bo zaradi zamude pri gradnji odlagališča, ki je posledica nerednega financiranja Agencije za radioaktivne odpadke, odprtje premaknilo na leto 2021. Morda se eno leto ob večletni zamudi zdi malo, a zdaj se je začelo res muditi. Kot navaja poročilo, zamuda povečuje problem v Nuklearni elektrarni Krško, »saj jim na lokaciji zmanjkuje prostora za skladiščenje radioaktivnih odpadkov. V treh do štirih letih bodo vse kapacitete zapolnjene, in če takrat ne bo odlagališča, kamor bi te odpadke odpeljali, elektrarna ne bo mogla več obratovati.« To ni več šala. »Žal gredo zadeve z odlagališčem v Vrbini tako nesrečno počasi, da smo morali zapisati resno opozorilo,« pravi direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Očitno je zares mogoče, da bi prostora v nekaj letih zmanjkalo, elektrarna pa obstala. »Kdaj bodo kapacitete zapolnjene, je odvisno od obratovalne stabilnosti,« so nam na prošnjo za konkretno časovnico odgovorili iz NEK. Pričakovali smo, da imajo že izdelan pomožni scenarij, ki bi preprečil morebitni izpad proizvodnje. A smo se zmotili. »Za zdaj ’plana B’ nimamo, zato bo slej ko prej na potezi Uprava za jedrsko varnost.« A tudi od Andreja Stritarja smo dobili podoben odgovor. »Plana B ta hip ni, bi pa lahko našli rešitve.« In kakšne naj bi bile? »Pravzaprav ni na nas, da jih iščemo. Naša naloga je zagotavljanje varnosti, ne pa obratovanje! Dokler je prostor za odpadke, je zadeva za nas sprejemljiva. Če ga ne bo več, pač ne bodo več smeli proizvajati novih odpadkov in ne bodo mogli obratovati. Torej je v njihovem interesu, da poskrbijo za svoje obratovanje.« Tovrstno prelaganje odgovornosti bi bilo morda lahko komično, če ne bi šlo za področje jedrske varnosti.