Uvodnik: Ljubljana potrebuje močan Maribor

Pismo uredniku!

Pred nekaj leti me je v Mariboru obiskala nečakinja, ki je tedaj živela v Angliji. Med hojo po mestu je dejala: »Maribor je lep kot Cambridge!« Kajpada kompliment ni vključeval podobnosti Univerze v Mariboru z imenitno Univerzo v Cambridgeu.

Ugotovitve gospoda Grege Repovža v Uvodniku k Mladini pod naslovom Ljubljana potrebuje močan Maribor od 16. 6. 2017 o zaostajanju Maribora za Ljubljano so povečini točne. V razlagi vzrokov izpostavlja ugodnejšo »lego in zgodovino« ter »boljše županstvo« v Ljubljani. Toda je stagnacija Maribora v razmerju do Ljubljane najbrž posledica gospodarskih, socialnih, demografskih in kulturnih politik tudi na državni ravni, ki vključujejo dajanje prednosti razvoju središča pred ostalimi področji države, kratko malo, »metropolizacijo« države!

G. GR primerja istovrstne kapacitete mest, predvsem pa univerzi in univerzitetna klinična centra.

Vendar razliko naredi razlika! Za povezanost in skupnost sta potrebni vzajemnost in relativna odvisnost od medsebojnega dopolnjevanja.

Navedel bom dva primera.

G. GR je spregledal Institut informacijskih znanosti v Mariboru, bolj znan pod akronimom IZUM, ki je ne samo edina tovrstna institucija v Sloveniji, ampak tudi v Jugovzhodni Evropi. IZUM razvija in vzdržuje knjižnični informacijski sistem COBISS. SI in informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti SICRIS v Sloveniji ter mrežo knjižničnih informacijskih sistemov COBISS.AL, COBISS.BG, COBISS.BH+COBISS.RS, COBISS.CG, COBISS.MK, COBISS.SR, ki so povezani v mrežo COBISS.net, in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti E-CRIS.AL, E-CRIS.BH+E-CRIS.RS, E-CRIS.CG, E-CRIS.KS, E-Cris.MK, E-CRIS.SR in SICRIS v Albaniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini+Republiki Srbski, Črni gori, Kosovu, Makedoniji, Srbiji in Sloveniji. V mreži COBISS.net je vključenih 900 knjižnic, v informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti naštetih držav 14586 raziskovalcev, 918 organizacij, 1520 raziskovalnih skupin, 401 raziskovalnih projektov in 331 aktivnih programov. V slovenskem sistemu o raziskovalni dejavnosti SICRIS je v tem letu dodana storitev bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Ljubljani, ki v prvi fazi omogoča testni izpis vrednotenja bibliografije kandidata skladno z interpretacijami habilitacijskih meril posameznih članic Univerze v Ljubljani! Več o tem si lahko preberete na portalu http://www.izum.si/.

V mariborsko, štajersko in slovensko tehnološko in kulturno zgodovino zagotovo sodi tudi precej domiselna, »visokotiražna« (po številu obiskov) in »nizkobudžetna« (po skromnem proračunu) prva slovenska literarna on-line revija Locutio, ki je začela eksperimentalno izhajati 1994., redno pa 1997. leta. Njenih že 97 številk je dosegljivih na spletnem naslovu http://www.locutio.si.