Merklova proti porokam istospolno usmerjenih

Prejšnji petek je nemški parlament sprejel zakon, ki izenačuje zakonsko zvezo istospolnih oseb z zakonom med moškim in žensko. Gre predvsem za enakopravnost v pravici do posvojitve otrok, saj so istospolno usmerjeni v Nemčiji druge pravice imeli že prej.

Zakon – zanj je glasovalo 393 poslancev, proti jih je bilo 226 – so podprle tri od štirih parlamentarnih strank, socialni demokrati (SPD), Zeleni in Levica, med podporniki pa je bilo zagotovo tudi kar nekaj poslancev iz vladajoče konservativne Krščanskodemokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel, čeprav stranka ne podpira takšne spremembe instituta zakonske zveze. Če bo zakon 7. julija podpisal nemški predsednik in zeleno luč za njegovo implementacijo prižgal drugi dom parlamenta Bundesrat, bi se Nemčija lahko že konec leta pridružila evropskim državam, v katerih je poroka istospolnih parov legalizirana.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki si je, čeprav iz konservativne stranke, zadnja leta z odpiranjem mej beguncem s kriznih žarišč, zavezami o opuščanju uporabe jedrske energije in navsezadnje pogumnim opozarjanjem ameriškega predsednika na spoštovanje človekovih pravic zlasti v Evropi ustvarila sloves napredne in liberalne političarke, je glasovala proti zakonu. Po glasovanju je dejala, da nemška zakonodaja pozna le »zakon med moškim in žensko«, vendar izrazila upanje, da »bo glasovanje ne samo spodbudilo spoštovanje različnih mnenj, temveč tudi okrepilo kohezijo in mir v družbi«.

Njen glas proti izenačitvi ne preseneča. Merklova, vzgojena v krščanski družini, njen oče je bil protestantski pastor v nekdanji socialistični Vzhodni Nemčiji, že vseskozi nasprotuje porokam istospolno usmerjenih. Nasprotuje jim seveda tudi trdo konservativno jedro njene stranke. Toda v tednu pred glasovanjem je bilo vendarle zaznati mehčanje njenih prej zelo odločnih stališč. Na pogovoru, ki ga je pripravila ženska revija Brigitte, je na vprašanje homoseksualca, kdaj bo lahko »svojega fanta klical mož«, odvrnila, da je »trenutno v fazi spreminjanja mnenja« o tem, zelo jasno pa je poslancem sporočila, naj »vsak glasuje po svoji vesti«, saj strankarskim kolegom ne želi vsiljevati osebnega prepričanja.

Jasno je, da njen glas proti izenačitvi poroke istospolnih parov s heteroseksualnimi ugaja konservativnemu jedru stranke, hkrati pa se kanclerka zaveda, da vprašanje porok istospolno usmerjenih ne sme biti ovira za povolilne koalicije z največjimi strankami, ki podpirajo to izenačitev. To ne velja samo za SPD, Zelene in Levico, temveč tudi za vse močnejše svobodne demokrate (FDP). Seveda ne gre le za razmerja v nemški politiki. Zdi se, da je Merklova, zavedajoč se svoje nove vloge v globalni politiki, razpeta med liberalno vizijo Evrope, v kateri imata mesto naprednejši kultura in tradicija, in konservativnim jedrom evropskih desnih strank, ki zagovarjajo tradicionalne oblike ustroja družbe in družine v njej, je za Washington Post dejal Robert Beachy, avtor knjige Gej Berlin: Rojstni kraj moderne identitete.

Njen (premišljeni) osebni poraz je potemtakem lahko tudi taktična predvolilna poteza, storjena z zavedanjem, da po javnomnenjskih raziskavah vendarle kar 83 odstotkov Nemcev in Nemk podpira izenačitev pravic istospolnih parov s pravicami heteroseksualnih.