Varčevanje v šolstvu

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava že to jesen z novelo zakona o osnovni šoli uvesti nekaj pomembnih sprememb. Ena bolj spornih je uvedba drugega tujega jezika kot obveznega predmeta.

»Ne le da bi uvajanje obveznega drugega tujega jezika v program osnovne šole terjalo premislek o učinkih, ki jih bo imela takšna rešitev tako na učence kot tudi na pouk tujih jezikov v drugih, zlasti srednješolskih izobraževalnih programih, ta sprememba bo neposredno vplivala tudi na krčenje izbirnosti v programu osnovne šole. Če bi bila novela zakona sprejeta, bi si namreč učenci odslej lahko izbrali samo en obvezni izbirni predmet, bodisi v obsegu ene ali dveh ur tedensko, in ne več dve ali tri ure tedensko,« so v protestnem pismu, ki so ga poslali ministrici, zapisali Zveza društev pedagoških delavcev in oddelek za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete.

»Na krčenje izbirnosti smo opozarjali že pred več leti, ko je ministrstvo vodil dr. Zver, zdaj pa se izbirnost omejuje še bolj,« opozarja dr. Damijan Štefanc, predsednik Zveze društev pedagoških delavcev. Kar nekaj otrok ima težave že z enim obveznim tujim jezikom, dveh pa sploh ne bi zmogli. Pedagoški stroki se zdijo sporne tudi predvidene spremembe pri šoli v naravi, podaljšanem bivanju in zborovskem petju. Na ministrstvu sicer zanikajo, da podaljšano bivanje ukinjajo, šlo naj bi le za preimenovanje in reorganizacijo. Po novem naj bi se podaljšano bivanje za učence od prvega do petega razreda izvajalo v dveh sklopih: 150 minut bi bilo pedagoškega dela, čemur bi sledilo 120 minut popoldanskega varstva. Težava je, da ni jasno, na kakšni kurikularni podlagi bi podaljšano bivanje po novem sploh temeljilo.

»Če na ministrstvu menijo, da izvajanje podaljšanega bivanja v obstoječi obliki ni optimalno, rešitev ne more biti v tem, da se ga čez noč ukine in nadomesti z nekakšnimi organiziranimi dejavnostmi, za katere ni jasno, na kakšnih strokovnih in kurikularnih podlagah temeljijo in v kakšnih organizacijskih, kadrovskih in materialnih pogojih bodo potekale,« pravi prof. dr. Štefanc. Problematično je tudi krčenje šole v naravi. Namesto najmanj treh strnjenih dni bo šola v naravi po novem lahko potekala samo dva strnjena dneva. Ker je bil obseg šole v naravi sistemsko nedorečen in je bil tudi zaradi tega del učencev, predvsem tistih iz socialno in ekonomsko deprivilegiranih družin, zanjo prikrajšan, je seveda nujno, da se jasno določi minimum, ki ga je dolžna financirati država. Toda zakaj postaviti tako nizko zahtevo, ko pa je vendar jasno, da se bodo šole odločile za minimum, saj jih bo vse, kar je več od tega, stalo? »Skupni imenovalec predvidenih sprememb je radikalno krčenje finančnih sredstev, ki nedvomno vodi k slabši materialni, organizacijski in izvedbeni kakovosti izobraževanja. Toda cena, ki jo bomo kot družba dolgoročno plačevali zaradi kratkovidne izobraževalne politike, bo bistveno večja od hipnega javnofinančnega prihranka,« opozarja dr. Štefanc.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič se na očitke pedagoške stroke še ni javno odzvala, pač pa je namesto tega organizirala neformalni sestanek z novinarji, računajoč, da bodo mediji opravili delo namesto nje. Kot kaže, pa niti sama ni prepričana, da so predvidene spremembe najboljše, saj razmišlja, da bi novelo zakona o osnovni šoli še enkrat poslala v javno razpravo.