Brenčanje v glavi

Nikotin je naravni strup, ki ga rastline proizvajajo za obrambo pred škodljivci. A ker je nikotin v večjih odmerkih strupen tudi za ljudi, so proizvajalci pesticidov iskali varnejše alternative. Tako so pred približno 30 leti nastali neonikotinoidi, ki so se sčasoma uveljavili kot najbolj priljubljeni insekticidi v kmetijstvu.

Njihova uporaba je bila preprosta in varna za kmeta. Z njimi so obdelali kar semena, predvsem koruze in oljne ogrščice, posledično pa je snov vsebovala vsa rastlina, ki je iz tega semena zrasla. Nobenega škropljenja ni bilo treba. Bilo je prelepo, da bi lahko trajalo.

Deset let nazaj so čebelarji začeli biti plat zvona. Skrivnostna bolezen je načenjala njihove čebelje kolonije. Številne niso preživele zime. Ker so neonikotinoidi prisotni v vsej rastlini, ki zraste iz obdelanega semena, so prisotni tudi v cvetnem prahu. Kot so kasneje pokazale raziskave, lahko že zelo majhne koncentracije neonikotinoidov vplivajo na čebelje možgane, da težje najdejo pot v panj in slabše opravljajo svoje zadolžitve, kar sčasoma pripelje do poslabšanja zdravja vse kolonije.

Prva država, ki je zaradi domnevne škode za čebele omejila uporabo neonikotinoidov, je bila leta 2008 Nemčija. Po množičnih pomorih čebel se je leta 2011 za to, kljub protestom kmetov in pritiskom Evropske komisije, odločila tudi Slovenija. In izkazalo se je, da je imelo kmetijsko ministrstvo prav. Ne le da od takrat množičnih pomorov v Sloveniji ni bilo, konec leta 2013 se je Evropska komisija na predlog Evropske agencije za varno hrano odločila, da rabo neonikotinoidov omeji na ravni vse EU.

V minulih letih so bile izvedene številne raziskave, ki so pokazale škodljive učinke teh snovi ne samo na čebele, temveč tudi na čmrlje in številne druge nevretenčarje. Nizozemska raziskava je zaznala škodljiv vpliv celo na populacije ptic, ki se s temi nevretenčarji prehranjujejo.

Prejšnji teden je bila v reviji Science objavljena največja študija o učinku neonikotinoidov na čebele do zdaj. S tremi milijoni evrov sta jo podprla največja proizvajalca teh pesticidov, Bayer in Syngenta. Raziskovalci so čebelje kolonije razporedili v bližino 33 različnih polj, zasejanih s cvetočo oljno ogrščico, v treh državah – Veliki Britaniji, Nemčiji in na Madžarskem. Nekateri posevki so bili zaščiteni z neonikotinoidi, drugi ne. In zaključili so, da »neonikotinoidi povzročajo zmanjšano sposobnost čebeljih vrst za razvoj nove populacije v letu po izpostavitvi«.

Bayer in Syngenta, glavna financerja raziskave, se s tem ne strinjata in avtorjem očitata nepoštene zaključke.

Evropska komisija medtem pripravlja zakonodajo, ki naj bi uporabo neonikotinoidov na poljih povsem prepovedala. Trenutno je njihova uporaba na poljih dovoljena za škropljenje listov po koncu cvetenja, po novem pa naj bi bila dovoljena izključno v zaprtih rastlinjakih.