Ideologija proti realnosti

Ministrstvo za gospodarstvo kljub dokazani škodljivosti še naprej vztraja pri popolni liberalizaciji cen bencina

Slovenija je bila prejšnji teden zelo blizu popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov na bencinskih servisih. Še sredi junija je ministrstvo za gospodarstvo napovedovalo, da je državna regulacija cen bencina »nesistemska rešitev in je zato skrajni čas, da jo presežemo«.

A vlada ministrstva ni uslišala. Najvišje dovoljene cene bencina na večini bencinskih servisov bodo vsaj do konca oktobra še naprej izračunane na podlagi 14-dnevnega povprečja gibanja cen nafte in razmerja med tečajema dolarja in evra. A z dodatno spremenljivko – ker morajo naftni trgovci z julijem gorivu dodajati biogorivo, ki je praviloma dražje od običajnih goriv – bo pri izračunu najvišje dovoljene cene upoštevano tudi gibanje cen biogoriv na mednarodnih trgih. Po izračunih ministrstva za gospodarstvo bo zaradi tega liter 95-oktanskega bencina letos v povprečju dražji za dober cent, liter dizla pa za dobre tri cente, kar je še vedno manj od povišanja, ki bi ga lahko pričakovali ob odločitvi za liberalizacijo cen.

Gospodarsko ministrstvo smo vprašali, kaj se je spremenilo v zadnjih dveh tednih (odkar so napovedovali, da je za liberalizacijo skrajni čas), da so se odločili drugače. Odgovora nismo dobili.

Za popolno liberalizacijo je bilo že vse pripravljeno. Najprej je ministrstvo lani spomladi doseglo sprostitev cen za kurilno olje in manj prodajani 100-oktanski bencin. Nato je lani jeseni doseglo sprostitev cen vseh bencinov na vseh 60 črpalkah ob avtocestah. In trgovci so se ves čas pridno brzdali, da ne bi preveč povišali dereguliranih cen, saj bi jim morebitno ogorčenje javnosti zaradi podražitev lahko izmaknilo glavno nagrado – deregulacijo cen na preostalih 460 bencinskih servisih po državi.

Agencija za varstvo konkurence je pobila prav vse argumente, ki jih v prid liberalizaciji neprestano navajata gospodarsko ministrstvo in njegova prišepetovalka – Trgovinska zbornica.

Kljub vztrajnemu nasprotovanju finančnega ministrstva, ki je v analizi učinkov popolne sprostitve cen bencina že lani ugotovilo, da bi taka poteza vodila v podražitev bencina in zmanjšanje proračunskih prihodkov, bi gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku verjetno uspelo. Če se mu ne bi zgodila Agencija za varstvo konkurence.

Ta je lani ob razpravi o smiselnosti liberalizacije napovedala temeljito analizo slovenskega trga s pogonskimi gorivi. Poročilo o tem je javno objavila maja letos in v njem pobila prav vse argumente, ki jih v prid liberalizaciji neprestano navajata gospodarsko ministrstvo in njegova prišepetovalka – Trgovinska zbornica.

Slovenski trg s pogonskimi gorivi je specifičen. Obvladujeta ga predvsem dva velika igralca – Petrol in OMV, ki skupaj pokrivata približno 80 odstotkov trga, zasedata pa tudi večino najboljših lokacij. Vse črpalke ob avtocestah, razen dveh, so njihove, koncesijske pogodbe z Darsom pa so sklenjene za 30 let, nekatere celo za nedoločen čas. In trg je že dodobra zasičen.

Kot ugotavlja Agencija za varstvo konkurence, je še največ manevrskega prostora za diskontne trgovce na parkiriščih trgovskih centrov. V nasprotju s trditvami gospodarskega ministrstva, da bi sprostitev cen privabila več naftnih trgovcev in tako povečala konkurenco, agencija ugotavlja, da zaradi visokih vstopnih ovir »vstopa novih ponudnikov v kratkem času ni mogoče pričakovati«.

Vsi, tudi trgovci, priznavajo, da bi ob sprostitvi cen te kratkoročno zvišali, in sicer kar do 10 odstotkov, a naj bi nato ob vstopu novih konkurentov na trg postopno padle, na nekaterih območjih morda tudi pod današnjo »regulirano« raven. Takšna trditev pa je skregana z dejstvi, saj je Agencija za varstvo konkurence, kot rečeno, ugotovila, da povečanja konkurenčnosti ne gre pričakovati. Prav tako dvomi glede napovedi o postopnem znižanju cen. »Agencija motivacije za znižanje cen ni zaznala in pričakuje sledenje konkurence cenovni politiki največjih akterjev na trgu.«

Zgodilo bi se to, na kar opozarjata Zveza potrošnikov in AMZS – cene bi se zvišale in največji dve podjetji bi dodatne prihodke šteli v milijonih. Na slabšem pa bi bili potrošniki. Ali kot navaja Agencija za varstvo konkurence: »Sprostitev cen bi vodila v njihov dvig, še posebej na območjih, kjer je gostota bencinskih servisov manjša, pri čemer to velja tako za območje avtocestnega križa kot za notranjost države.«

Ali smo Slovenci res tako nazadnjaški, ker si drznemo regulirati cene naftnih derivatov? Je zato naš trg slab in izkrivljen? »Agencija na trgu v razmerah reguliranih cen pogonskih goriv ni zaznala elementov, katerih cilj ali učinek bi bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco.« Slovenski trg s pogonskimi gorivi deluje dobro. Po raziskavi Evropske komisije izpred nekaj let smo Slovenci izmed vseh držav EU najbolj zadovoljni z uporabniško izkušnjo na naših bencinskih servisih. Zakaj bi torej na silo in na škodo ljudi karkoli spreminjali?

Minister Počivalšek si je z naftnimi trgovci zelo domač. Tako zelo, da se mu sestanka z njimi ne zdi potrebno niti prijaviti kot lobistični stik.

Ali bi deregulirani trg z naftnimi derivati deloval še bolje? Bi bila regulacija cen v rokah duopola Petrol–OMV pravičnejša od državne regulacije? Nikakor. Odprla bi le nova tveganja za izkrivljanje konkurence in nove načine za obiranje potrošnikov. Naftni trgovci so v tem mojstri. Številne evropske države z dereguliranimi cenami bencina opažajo, da se v pogojih okrnjene konkurence trgovci zelo hitro prilagodijo zvišanju cen nafte na svetovnih trgih in zvišajo cene bencina. Ko cena nafte pade, pa ceno nižajo veliko počasneje. Gre za tako imenovani pojav »učinka raket in peres«. Po mnenju Agencije za varstvo konkurence bi v trenutnih pogojih na slovenskem trgu pogonskih goriv »ob prostem oblikovanju cen lahko prišlo do enakega učinka ’raket in perja’, kot ga zaznavajo tudi v drugih državah v Evropi, prav tako bi se pojavilo tveganje, da bi prihajalo do raznih omejevalnih sporazumov, predvsem do tako imenovanih tihih dogovorov«.

A ministrstva za gospodarstvo tudi poročilo Agencije za varstvo konkurence ni prepričalo, da bi opustilo svojo namero o popolni liberalizaciji trga s pogonskimi gorivi. Kot so nam sporočili, si bodo »še naprej prizadevali za uveljavitev tržnih mehanizmov in za popolno deregulacijo cen naftnih derivatov«.

Minister Počivalšek si je z naftnimi trgovci zelo domač. Tako zelo, da se mu sestanka z njimi ne zdi potrebno niti prijaviti kot lobistični stik. Ko je novinarka Žurnala24 Barbara Eržen gospodarsko ministrstvo nedavno vprašala, zakaj minister sestanka s predstavniki naftnih trgovcev s konca maja ni prijavil v register lobističnih stikov, so kot razlog navedli, da to ni bilo potrebno, ker je šlo za »povsem delovni sestanek«.

Za vztrajanje pri ukrepu, ki bi koristil zgolj naftnim trgovcem, škodoval pa državljanom, sicer ni mogoče kriviti zgolj gospodarskega ministra. Poslanci državnega zbora so imeli priložnost pozvati k ustavitvi liberalizacije cen bencina, a je predlog Združene levice naletel na gluha ušesa.