Pirjevec po detektorju laži pravi, da je čist, o tožbi Igorja Omerze pa še razmišlja

Zgodovinar Jože Pirjevec je z odvetnikom predstavil rezultate poligrafskega testa, za katerega se odločil zaradi očitkov Igorja Omerze

V prostorih odvetniške pisarne Sluga v Ljubljani je danes zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec predstavil rezultate poligrafskega testiranja, ki ga je opravil zaradi očitkov Igorja Omerze, da naj bi maja leta 1988 sodeloval z italijansko tajno policijo Digos. Za slednjo da naj bi pridobival in dajal informacije o tretjih osebah oziroma Slovencih, natančneje tudi o zamejskemu pisatelju Borisu Pahorju. Uvodoma je odvetnik David Sluga predstavil rezultate "detektorja laži", ki ga je Pirjevec opravil 3. julija pri poligrafistu in detektivu Janku Trivunoviću. Testiranje je bilo ločeno na dva dela, prvi se je nanašal na vprašanja o domnevnem sodelovanju z italijansko službo Digos, drugi pa na domnevna pridobivanja in dajanja informacij o Borisu Pahorju.

Na podlagi natančno pridobljenih in navedenih rezultatov na psihofiziološke reakcije organizma Jožeta Pirjevca, je poligrafist podal naslednje strokovno mnenje: "Menim, da je dr. Jože Pirjevec govoril resnico, ko je odgovarjal na relevantna vprašanja, tako v prvem, kot v drugem delu." Pirjevec je kategorično zanikal kakšrnokoli vpletenost glede sodelovanja z Digosom ali ovajanja Borisa Pahorja oziroma je na vsa vprašanja, ki so temeljila na obtožbah Igorja Omerze, odgovoril nikalno. Z "ne" je odgovoril tudi na očitek, ali je morda je vedel, kdo je italijanski tajni službi kdorkoli drug posredoval informacije o Borisu Pahorju.

Poligrafsko testiranje je bilo opravljeno glede na stroge in natančne zahteve ter standarde A.P.A. (American Polygraph Association), I.L.P.E. (International League of Polygraph Examiners) ter zakonske ureditve v republiki Sloveniji.

Pirjevec je poudaril, da se v takšni situaciji sploh ne more braniti, zato se je za poligrafski test tudi odločil. "To je bila edina možnost. O detektorju laži pa sem do zdaj vedel le iz filmov. Ta zame neprijetna izkušnja je trajala kar tri ure," je pojasnil zgodovinar in dodal, da ni bilo nikoli sodelavec italijanske tajne službe Digos, kot tudi ne jugoslovanske tajne službe oziroma Udbe. Sodelovanje s slednjo je namreč, kot je zatrdil, tudi večkrat odklonil, saj je takrat živel in služboval v Italiji (natančneje v Padovi) in da se zanj stvari ne bo dobro končale, če bi italijanska stran ugotovila, da je sodelavec jugoslovanske tajne službe.

"To je bila edina možnost. O detektorju laži pa sem do zdaj vedel le iz filmov. Ta zame neprijetna izkušnja je trajala kar tri ure." (Jože Pirjevec, zgodovinar)

"Sploh pa mi je ovajanje tuje, kaj šele ovajanje svojih sodržavljanov. V številnih knjigah, ki sem jih izdal v vseh teh letih ne boste našli niti ene protislovenske besede," je poudaril in obljubil, da teh zlonamernih obtožb ne misli kar tako izpustiti, saj so žaljive tudi za njegovo delo. "Sem čist," je sklenil.

Na vprašanje, ali bo Igorja Omerzo tudi tožil, je odgovoril, da se z odvetnikom Davidom Slugo o tem še pogovarjata. "Gospod Pirjevec ni malenkosten. Vendar je pa, glede na silo obtožb, zelo prizadet. Sodnih postopkov se načeloma izogiba ... ali bo vložil tožbo, je odvisno tudi od reakcije tistega, ki je dokumente spravil v javnost in jih po svoje tolmačil," je pojasnil Sluga.

Pirjevec je dodal, da dokler je obstajala Jugoslavija, ni želel biti jugoslovanski državljan, kasneje pa so mu - zaradi njegove knjige o fojbah - tudi fizično grozili italijanski fašisti: "Da sem slišal klic iz gozda, so rekli. To je bila huda žalitev, saj so me imeli za barbara, ker sem Slovan."

"Gospod Pirjevec ni malenkosten. Vendar je pa, glede na silo obtožb, zelo prizadet. Sodnih postopkov se načeloma izogiba ... ali bo vložil tožbo, je odvisno tudi od reakcije tistega, ki je dokumente spravil v javnost in jih po svoje tolmačil." (David Sluga, odvetnik) 

Zgodovinar je nadaljeval, da se je na sodišču znašel šele kasneje, ko je postal slovenski državljan, in sicer, ko je tožil Reporterjevega kolumnista Boštjana M. Turka ter rektorja Koprske univerze, ki je neupravičeno odslovil 12 profesorjev. Slednjo skupinsko tožbo je dobil prav pred nekaj dnevi. Ali bo padla še tretja, ki bo uperjena proti Omerzi, se še odloča.

Z gospodom Borisom Pahorjem pa, kot pravi, imata dolgo zgodovino. Pirjevec meni, da mu je Pahor nekaj zameril že leta 1981, ko je branil stališče drugega človeka nekdanje Jugoslavije Edvarda Kardelja. "Nisem kakšen poseben Kardeljev občudovalec, vendar trditi, da se Kardelj ni postavil za Slovence, je absurdno. Prav Kardelj je namreč leta 1974 v našo ustavo zapisal, da ima Slovenija pravico do odcepitve in samoodločbe. Izhajajoč iz tega smo si kasneje lahko izborili neodvisnost in priznanje samostojne države. Kako, da leta 1981 Boris Pahor ni nič vedel o ustavi iz leta 1974, mi ni jasno," je še dodal Pirjevec.

Intervju z Jožetom Pirjevcem, kjer odgovarja na očitke, da naj bi italijanski obveščevalni agenciji ovajal zamejske Slovence, si lahko preberete na tej povezavi.

Njegov odgovor pisatelju Borisu Pahorju o tem, kako žalostno je, da je slednji postal orodje v rokah ljudi, ki hočejo v Sloveniji ustvariti sovraštvo, sumničenje in enoumje, pa tu.