Zasebniki pod krinko demokracije

Novinar Borut Mekina v svojih člankih o našem zdravstvu zelo sistematično in vztrajno že dlje časa neusmiljeno obračunava z vsemi zasebnimi izvajalci zdravstvenih dejavnosti, ki so po njegovem mnenju očitno največji problem našega zdravstvenega sistema. Iz zadnjega in prejšnjih njegovih člankov je pravzaprav možen samo en sklep: čimpreje ali takoj prepovedati ali vsaj zelo omejiti možnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti s strani zasebnih koncesionarjev v osnovnem zdravstvu, pa tudi v bolnišnični dejavnosti. Pri tem novinar tudi demonizira posamezne civilne organizacije s tega področja, ki smo po njegovem samo kot krinka oz. tehnika, s katero zasebniki prikazujejo svoj interes kot splošnega. Stalna in priljubljena tarča njegovega pisanja v tej smeri so še posebej tretji srčni center v Sloveniji, to je družba MC Medicor d.d. iz Izole in Društvo na srcu operiranih, sedaj pa še Društvo za zdravje naroda. Pri tem novinar ne utemeljuje svojih ocen z dejstvi, temveč s pavšalnimi in nedokazanimi trditvami. Doslej še nisem uspel prebrati z njegove strani nobenih pozitivnih podatkov o vlogi in rezultatih dela zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, še posebej pa tudi ne o MC Medicor d.d. iz Izole. Ker sem v zadnjem članku izgleda tudi sam omenjen kot vzorčni primer »podpornika zasebne podjetniške iniciative na področju zdravstva«, naj mi bo dovoljeno zapisati v odgovor nekaj dejstev:

Društvo na srcu operiranih je bilo ustanovljeno pred 30 leti zato, ker je bilo stanje na področju srčne kirurgije v Sloveniji nevzdržno. Čakalne dobe takrat in še pred 15 leti so bile za koronografijo povprečno 14 mesecev, število čakajočih na operacije pa povprečno 1200 s čakalno dobo nad 90 dni, število srčnih operacij pa 600-800 letno. Znan je podatek Evropskega združenja za kardiologijo, da je umrljivost bolnikov z napredovalo boleznijo srca ali ožilja, ki so napoteni na operacijo z oznako »nujno«, 15-20 % v prvem letu, če niso operirani v roku 90 dni. Zato je med leti 1980-1985 veliko število srčnih bolnikov, ki so predolgo čakali na srčno operacijo v Sloveniji, začelo odhajati na operacije v tujino, največ v Švico in kasneje na Kliniko v Sremski Kamenici, ki je nastala pod vodstvom prof. dr. Ninoslava Radovanovića. Ta je tako operiral več kot 2000 bolnikov iz Slovenije, za njihovo postoperativno nego pa sta vsa leta neumorno skrbela prof. dr. Metka Zorc in prof. dr. Aleš Žemva. Tudi sam sem bil eden od teh bolnikov, ki mi je prof. dr. Ninoslav Radovanović z uspešno operacijo januarja 1996 omogočil, da lahko sedaj normalno živim in po svojih močeh tudi aktivno sodelujem že več kot 20 let pri reševanju številnih zagat srčnih bolnikov in slovenskega zdravstva. Društvo na srcu operiranih je bilo eden od pobudnikov in soustanoviteljev tretjega srčnega centra v MC Medicor v Izoli, je tudi njegov solastnik, kakor tudi številni njegovi člani. Društvo na srcu operiranih uresničuje svoje poslanstvo z organiziranjem številnih aktivnosti za zdrav način življenja svojih članov in drugih državljanov, s predavanji s področja kardiologije, izdajanjem lastne revije Utrip srca, pa tudi z aktivno udeležbo v javnih razpravah glede izboljšanja organizacije javnega zdravstva v Sloveniji. Zato je interes več kot 2000 članov tega društva za nadaljnje delovanje tretjega srčnega centra v Izoli, kakor tudi za ureditev razmer v otroški srčni kirurgiji in za zagotovitev stabilnih pogojev za delovanje vseh zdravstvenih ustanov tako javnih kot zasebnih, legitimen, podprt pa tudi z njihovim neposrednim prispevkom tako za delovanje MC Medicor, kakor tudi pri urejanju razmer v slovenskem zdravstvu.

MC Medicor d.d. ni doslej niti z enim EUR sponzoriral delo Društva na srcu operiranih in Društva za zdravje naroda. Pač pa prav obratno, kot je razvidno iz zapisanih dejstev. 

Tretji srčni center MC Medicor je bil ustanovljen l. 1999 na posebnem srečanju, ki so se ga udeležili takratna zdravstvena ministrica prof. dr. Katja Boh, prof. dr. Ninoslav Radovanović, direktor Klinike v Clevelandu dr. Ron Chufo, prof. dr. Metka Zorc in eden utemeljiteljev sodobne srčne kirurgije v svetu prof. dr. Rene Favaloro iz Argentine. Decembra 1999 je prof. dr. Rene Favaloro predstavil velike stiske in nevzdržen položaj številnih bolnikov, čakajočih na srčno operacijo v Sloveniji, takratnemu predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, ki je razumel njihov položaj in podprl nastanek tretjega srčnega centra v Sloveniji. Vlada RS pod predsednikom dr. Janezom Drnovškom in ministrom za zdravje prof. dr. Dušanom Kebrom je l. 2003 objavila javni razpis za podelitev koncesije za tretji srčni center in za najem sicer takrat nezasedenih prostorov v Bolnici Izola. Natečaja sta se udeležila MC Medicor d.d. in prof. dr. Tomislav Klokočovnik, oceno izpolnjevanja pogojev pa je opravila mednarodna komisija pod vodstvom prof. dr. Hansa Georga Borsta, svetovno priznanega srčnega kirurga iz ZR Nemčije. Tako je MC Medicor začel v popolnoma prenovljenih najetih prostorih v Bolnici Izola operacije v februarju 2004. MC Medicor je v obdobju 2004-2017 (do 30.06.) opravil program invazivne diagnostike (koronografije in stentiranje) za 12.625 pacientov ter izvršil 3.027 operacij na odprtem srcu. V ambulantni dejavnosti v Medicor d.o.o. pa so kardiologi opravili v tem času 115.000 specialističnih pregledov in UZ preiskav. MC Medicor d.d. Izola je bil na podlagi anonimnih anket slovenskih pacientov 6 let izbran za najbolj kakovostno bolnišnico v RS v letih 2006, 2008, 2010, 2012, 2014, postoperativna smrtnost pa je bila v obdobju 2004-2014 samo 2,7 %, kar uvršča MC Medicor v sam vrh evropskih srčnih centrov.

Zato je tudi skrajno neprimerno stalno napadanje in demoniziranje prof. dr. Metke Zorc kot predsednice uprave MC Medicor in ene od njegovih soustanoviteljev, saj smo ji številni pacienti neizmerno hvaležni za vse delo, ki ga je doslej opravila v slovenski kardiologiji in še posebej na področju srčnih operacij. Svoje delo na tem področju opravlja že več kot 30 let kljub številnim oviram in polenom, ki jih ji nekateri stalno mečejo pod noge. V resnici si zasluži javno priznanje in podporo, ne pa grožnjo z uničenjem te prepotrebne zdravstvene ustanove. Slovenija bi morala prepoznati dejstvo, da bi lahko preko MC Medicor in drugih javnih in zasebnih zdravstvenih ustanov izvažala vrhunsko znanje in pamet, ne pa samo lakirane avtomobilske dele.

Posebej je treba poudariti, da so cene v MC Medicor d.d. za srčne operacije za 30 % nižje kot za enake operacije v UKC Ljubljana z utemeljitvijo, da MC Medicor ni terciarna zdravstvena ustanova, čeprav to ne drži, saj se tudi v MC Medicor izvajajo zelo pomembne znanstvene raziskave na področju kardiologije in srčne kirurgije ter usposabljajo novi srčni kirurgi. Samo zaradi 30 % nižjih cen je MC Medicor zdravstveni blagajni z opravljenimi storitvami doslej prihranil 21 mio EUR v primerjavi s tem, če bi bile te storitve opravljene v UKC Ljubljana. V l. 2014 je ZZZS pod vodstvom takratnega direktorja dr. Sama Fakina znižal cene za srčne operacije vsem trem srčnim centrom za nazaj za l. 2013 in tudi za tekoče leto in sicer od 11.300 na 8.300 EUR. To je povzročilo takojšnje povečanje izgube v obeh UKC, v samem MC Medicor d.d. pa izgubo 900.000 EUR. Sočasno pa je ZZZS izkazoval za l. 2013 več kot 20 mio EUR dobička. Zadeva je bila prav na zahtevo Društva na srcu operiranih obravnavana na izredni seji Odbora za zdravstvo Državnega zbora sredi junija 2014, ki je zahteval od predsednice Vlade RS Alenke Bratušek takojšnje ukrepanje. Vlada je potem sredi avgusta 2014 sklenila, da se popravi splošni dogovor o fi nanciranju zdravstvenih storitev za l. 2013 in 2014 tako, da se cene srčnih operacij vrnejo na prejšnjo raven, hkrati pa je Vlada za pokritje nezakonito odvzetih plačil za izvršene srčne operacije zagotovila 5,6 mio EUR. Takrat je na omenjeni seji Odbora za zdravje prof. dr. Marko Noč izjavil, da je zaradi omenjene nerazumne in nezakonite poteze ZZZS ponovno naraslo število čakajočih na nujne srčne operacije na 900 bolnikov.

Ta dejstva je nujno prikazati slovenski javnosti, česar na straneh sicer meni zelo ljubega tednika žal doslej ni bilo prebrati, ker dokazujejo, kako kaotično je upravljanje slovenskega zdravstvenega sistema v škodo nas pacientov. Ta dejstva tudi dokazujejo, da je bila ustanovitev tretjega srčnega centra v Sloveniji nujna in da je njegovo dosedanje delovanje v celoti tako s kakovostjo storitev kot tudi z odnosom do pacientov opravil svoje poslanstvo. Zato bomo člani Društva na srcu operiranih in Društva za zdravje naroda odločno branili ne samo nadaljnje delovanje MC Medicor d.d. v Izoli, temveč tudi delovanje drugih zasebnih zdravstvenih ustanov, ki so vsi del javnega zdravstvenega sistema Slovenije. Vse operacije v MC Medicor in vse druge storitve je za slovenske paciente do zadnjega plačala slovenska zdravstvena blagajna in je torej sestavni del mreže javnega zdravstva. Njegovo zasebno lastništvo v nobenem primeru ne more biti odločilno merilo za odločanje o njegovem nadaljnjem obstoju. Zato tudi nasprotujemo predlogu v spremembah Zakona o zdravstveni dejavnosti, da se lahko koncesije za izvajanje zdravstvene dejavnosti podelijo največ za 15 let. Kdo pa bo vlagal velika sredstva in velik delovni napor v ustanavljanje in delovanje zdravstvenih ustanov, če bodo morali po 15 letih zapreti vrata, čeprav niso niti amortizirana vsa vlaganja? Samo birokratski pameti in slepi ideologiji ni jasno, da mora vsaka tako javna kot zasebna zdravstvena ustanova nenehno vlagati sredstva v nakup novih naprav in modernizacijo celotnega poslovanja ter je zato omejevanje koncesij samo na 15 let praktično pokop sedanjih zasebnih zdravstvenih ustanov, kakor tudi rdeča luč za ustanavljanje novih. Ideologi in podporniki takšnega predloga bi morali odgovoriti na vprašanje, ali res mislijo, da je možno zagotoviti odpravo čakalnih dob s 500.000 čakajočimi bolniki in ustrezno kakovost storitev brez bistvenega povečanja sredstev za zdravstveno varstvo v Sloveniji, torej deleža BDP za te namene. Odgovor na to smo lahko prebrali danes v javnih medijih z navajanjem številk o velikih izgubah v večini javnih bolnic. Zato bi bilo nujno ustvariti stimulativne pogoje za pridobivanje dodatnega denarja v zdravstvu, vključno z delovanjem zasebnih zdravnikov in zdravstvenih ustanov. Sedanja razprava o zdravstveni reformi ustvarja popolnoma lažno obljubo o tem, da bodo s sprejemom predlagane nove zdravstvene zakonodaje rešeni vsi ključni problemi slovenskega zdravstvenega sistema, predvsem pa 100 tisočev čakajočih na zdravstvene storitve. Zato je tudi dilema o dopustnosti nadaljnjega obstoja in delovanja zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev popolnoma zgrešena in slovenski javnosti vsiljena kot lažna dilema. Če je to res rešitev za 500 tisočev čakajočih, je potrebno takoj s posebnim zakonom v celoti prepovedati zasebno dejavnost, potem pa bomo videli rezultat. To me močno spominja na čase pred več kot 45 leti, ko se je na takratnem Izvršnem svetu SRS pod vodstvom Staneta Kavčiča vodila razprava o tem, ali ni že čas, da država neha določati, ali sme imeti obrtnik dva ali pet zaposlenih. Predsednik Stane Kavčič je odločno zahteval, da se takšen sistem ukine. Žal so znane tudi posledice za njega in druge protagoniste slovenske pomladi.

Novinar B. Mekina in uredništvo Mladine bi se lahko potrudilo točno zapisati vsaj moje ime Franci Gerbec (ne Gerber), saj je bilo razvidno tudi iz liste prisotnih na seji Odbora za zdravstvo. Ne vem pa seveda, če je bil novinar osebno prisoten na tej seji. Prilagam tudi fotokopijo legitimacije tednika Mladine št. 44 z dne 10.9.1963, ki potrjuje, da sem bil stalni dopisnik Mladine iz Domžal in Ljubljane že pred 54 leti, tednik pa ima morda v arhivu ohranjene vse moje številne članke in intervjuje, ki sem jih objavil od l. 1957 dalje. Mladina ostaja kljub vsemu še naprej moj najbolj priljubljen tednik, vendar upam, da bo na njegovih straneh možno objavljati tudi drugačna dejstva in mnenja kot pa so bila zapisana v zadnjem in drugih številnih člankih Boruta Mekine na to temo.