Dvojna kakovost hrane

Zveza potrošnikov je prejšnji teden predstavila izsledke primerjalne analize živilskih izdelkov, ki so na voljo na slovenskem in avstrijskem trgu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je analizo naročilo, potem ko so o razlikah poročali iz Češke, Madžarske in Slovaške, domnevna dvojna kakovost živil za zahodne in vzhodne trge Evropske unije pa je postala pomembna politična tema.

Med 32 pari izdelkov, ki so jih primerjali, so razlike, ki lahko vplivajo na kakovost, našli pri desetih parih. Izkazalo se je, da težava niso predvsem živilske multinacionalke, ki proizvajajo izdelke pod vsem znanimi blagovnimi znamkami, temveč blagovne znamke trgovcev.

Pri uveljavljenih mednarodnih blagovnih znamkah so strokovnjaki iz Zveze potrošnikov razlike ugotovili pri treh izdelkih, pijači Coca-Cola, čokoladi Milka in tunovem namazu Rio Mare. Coca-cola za slovenski trg je sladkana z glukozno-fruktoznim sirupom, avstrijska je sladkana s sladkorjem. A kot je marca letos, ko smo tudi pri Mladini primerjali izdelke iz Slovenije, Italije in Avstrije, dejala Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov, to ne pomeni rdečega alarma. »Sladkor je tako ali tako sestavljen iz glukoze in fruktoze. Izbira med uporabo sladkorja in glukozno-fruktoznega sirupa je odvisna od obrata, v katerem pijačo polnijo.« Navsezadnje tudi v ZDA, domovini coca-cole, to sladkajo izključno s fruktozno-glukoznim sirupom.

Nenavadni so tudi izsledki glede čokolade Milka. Pri slovenski verziji je bil na deklaraciji naveden aditiv, ki ga pri avstrijski različici ni bilo, poleg tega je bila avstrijska čokolada za 20 gramov težja od slovenske. Ko smo marca milko sami kupili v Sloveniji, Italiji in Avstriji, so bile deklaracije v vseh treh državah enake, prav tako se izdelki niso razlikovali po teži.

Pri namazu Rio Mare so pri Zvezi potrošnikov primerjali tri izdelke – slovenski in avstrijski namaz v tubi in slovenskega v konzervi. Oba namaza v tubi sta bila identična, namaz v konzervi pa je vseboval manj tunine. Ker v Avstriji za primerjavo niso kupili namaza v konzervi, je sklepanje o različni kakovosti vprašljivo.

Očitnejše so odkrite razlike med trgovskimi blagovnimi znamkami, na katere smo med marčnim preverjanjem naleteli tudi sami. Razlog za večje razlike v tem primeru je preprost – poslovodstvo trgovske verige v vsaki državi samo odloča, kje bo naročilo generične izdelke za trgovsko blagovno znamko in kakšno kakovost bo zahtevalo, da bo doseglo predvideno (nizko) ceno. Očitno v Sloveniji lahko prodajo mesne izdelke z manj mesa in več aditivi ter mlečne izdelke z bolj umetnimi aditivi in manj sadja.

Kar polovica živilskih izdelkov, pri katerih je Zveza potrošnikov ugotovila pomembne razlike v sestavi, je nosila oznako »Slovenska kakovost« ali »Proizvedeno v Sloveniji«. Kot je povzel kmetijski minister Dejan Židan, skušajo očitno trgovci s temi oznakami kompenzirati slabšo kakovost izdelka, ki ga zaradi slabših surovin lahko prodajajo po nižji ceni. Temu pa oznaka »Slovenska kakovost« res ne bi smela biti namenjena.