Zgodovinar in detektor laži

»Gospod akademik bo kmalu prišel. Lahko začnemo?« je odvetnik David Sluga v svoji pisarni tik pred tiskovno konferenco napovedal zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Ta si je že nekaj dni prej prek medijev izmenjal nekaj pisem z zamejskim pisateljem Borisom Pahorjem, saj naj bi bil prav njega ovajal italijanski tajni službi. Tako je trdil in objavil ljubiteljski zgodovinar in publicist Igor Omerza. Zaradi manipulacij z dokumenti, ki jih je pridobil in jih tolmačil po svoje, se je Jože Pirjevec nato odločil, da naredi nekaj, česar v dolgoletni karieri ni storil še nikoli – da se prepusti »detektorju laži«. Presodil je, da je poligrafski test edini dovolj trden dokaz, ki bi lahko prepričal nejeverni del javnosti – tisti del, ki rad verjame teorijam zarote in medijem, ki strani spretno polnijo s t. i. lažnimi novicami. Pirjevec je do 3. julija, ko je test opravil, »detektor laži« poznal zgolj iz filmov. Kot je povedal, se ni zavedal, da bo postopek trajal tri ure in da bo zanj to pravzaprav travmatična izkušnja.

Če Jožeta Pirjevca poznate iz medijev oziroma iz nastopov na televiziji, veste, da je glede svojega dela strasten in dosleden, da vselej govori vzneseno in trditve podkrepi z dokazi in zgodovinskimi dejstvi. Tokrat je v prostor odvetniške pisarne na Cigaletovi ulici vstopil drug človek. Vidno prizadet in s sklonjeno glavo.

Igor Omerza namreč trdi, da naj bi bil Pirjevec maja 1988 sodeloval z italijansko tajno policijo Digos. Zanjo naj bi pridobival in razkrival podatke o tretjih osebah oziroma Slovencih, med njimi tudi o Borisu Pahorju. Celo ta je postal žrtev manipulacij in je začel trditvam verjeti. Na to mu je Pirjevec v javnem pismu jasno odgovoril: »Kako je žalostno, gospod profesor, da so Vas po nedolžnem celo življenje preganjali fašisti, nacisti in komunisti, nato pa ste postali orodje v rokah ljudi, ki hočejo v Sloveniji ustvariti sovraštvo, sumničenje in enoumje.«

Testiranje je Pirjevec opravil 3. julija pri poligrafistu in detektivu Janku Trivunoviću. Postopek je bil razdeljen na dva dela, prvi se je nanašal na vprašanja o domnevnem sodelovanju z italijansko službo Digos, drugi na domnevno pridobivanje in dajanje informacij o Borisu Pahorju.

Na podlagi pridobljenih in natančno navedenih rezultatov glede na psihofiziološke odzive organizma Jožeta Pirjevca je poligrafist Trivunović podal tole strokovno mnenje: »Menim, da je dr. Jože Pirjevec govoril resnico, ko je odgovarjal na relevantna vprašanja, v prvem in drugem delu.« Pirjevec je kategorično zanikal kakršnokoli vpletenost v sodelovanje z Digosom ali ovajanje Borisa Pahorja oziroma je na vsa vprašanja, ki so temeljila na obtožbah Igorja Omerze, odgovoril nikalno. Z »ne« je odgovoril tudi na očitek, ali je morda vedel, da je italijanski tajni službi informacije o Borisu Pahorju dajal kdorkoli drug.

Poligrafsko testiranje je bilo opravljeno v skladu s strogimi in natančnimi zahtevami ter standardi A. P. A. (American Polygraph Association), I. L. P. E. (International League of Polygraph Examiners) ter v skladu z zakonsko ureditvijo v Republiki Sloveniji.

Pirjevec je nato zbranim dejal, da ne le, da ni bil nikoli sodelavec italijanske tajne službe Digos, temveč ni bil nikoli niti sodelavec Udbe. Sodelovanje s to je, kot je zatrdil, večkrat odklonil (takrat je živel in služboval v Italiji, natančneje v Padovi), k čemur je dodal, da se zanj stvari ne bi dobro končale, če bi italijanska stran ugotovila, da je sodelavec jugoslovanske tajne službe.

»Sploh pa mi je ovajanje tuje, kaj šele ovajanje sodržavljanov. V številnih knjigah, ki sem jih izdal v vseh teh letih, ne boste našli niti ene protislovenske besede,« je poudaril in zatrdil, da teh zlonamernih obtožb ne misli kar tako pozabiti, saj so žaljive tudi za njegovo delo. »Sem čist,« je sklenil.

Objaviti dokument z oznako »nepreverjeno« z vsebino, ki naj bi jo zaupnik italijanske državne policije razkril koprskemu udbovcu, je z etičnega in moralnega vidika vsaj vprašljivo, če že ne nedopustno.

Na vprašanje, ali bo Igorja Omerzo tožil, je odgovoril, da se z odvetnikom Davidom Slugo o tem še pogovarjata. »Gospod Pirjevec ni malenkosten. Vendar je, glede na silo obtožb, zelo prizadet. Sodnih postopkov se načeloma izogiba ... ali bo vložil tožbo, je odvisno tudi od reakcije tistega, ki je dokumente spravil v javnost in jih po svoje tolmačil,« je pojasnil Sluga.

Najbrž je nastali položaj najbolje povzel ugledni pisec Saša Rudolf iz Trsta, ki zelo dobro pozna opisane razmere in tudi ljudi, o katerih piše Omerza. Rudolf je napisal, da je objaviti dokument z oznako »nepreverjeno« z vsebino, ki naj bi jo zaupnik italijanske državne policije razkril koprskemu udbovcu, z etičnega in moralnega vidika vsaj vprašljivo, če že ne nedopustno.

Zgodovinar Pirjevec lahko v obsežen življenjepis zdaj doda še to, da je uspešno prestal preskus z detektorjem laži. To bi moralo njegov ugled še bolj utrditi, ne pa ga omajati, kot bi želeli nekateri. Ravno nasprotno pa se dogaja s kredibilnostjo dela Igorja Omerze.