Zasebniki pod krinko demokracije

Na članek o nenavadnem rušenju zdravstvene reforme ob pomoči civilnodružbenih gibanj sta se z obsežnima pismoma odzvala dr. Marjan Toš, član Društva na srcu operiranih Slovenije, in Franci Gerbec, član istega društva in član upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Gerbca smo v članku imenovali gospod »Gerber«, za kar se mu opravičujemo in hkrati pojasnjujemo, da smo njegove navedke črpali iz uradnega magnetograma seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, kjer je bilo očitno njegovo ime nepravilno zapisano.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Na članek o nenavadnem rušenju zdravstvene reforme ob pomoči civilnodružbenih gibanj sta se z obsežnima pismoma odzvala dr. Marjan Toš, član Društva na srcu operiranih Slovenije, in Franci Gerbec, član istega društva in član upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Gerbca smo v članku imenovali gospod »Gerber«, za kar se mu opravičujemo in hkrati pojasnjujemo, da smo njegove navedke črpali iz uradnega magnetograma seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, kjer je bilo očitno njegovo ime nepravilno zapisano.

Glede vsebine njunih pisem pa: skupina MC Medicor, ki je v pretežni lasti Marjete Zorc oziroma njene družine Pleskovič in ljubljanske nadškofije, je delniška družba, katere glavni namen je ustvarjanje dobička. Veliko zadovoljstvo pacientov s storitvami te skupine, ki ga izražata gospoda Toš in Gerbec, je nujna sestavina dejavnosti vsakega podjetja, tudi MC Medicorja. Če pacienti ne bi bili zadovoljni, MC Medicor ne bi imel prometa. Če pa gospoda Gerbec in Toš menita, da je organizacijska oblika nepomembna in da ima MC Medicor kako višje poslanstvo, naj poskusita lastnikom predlagati preoblikovanje družbe v zadrugo ali celo v neprofitno organizacijo.

Zgolj zato, ker so pacienti zadovoljni s storitvami MC Medicorja ali ker so se čakalne dobe v srčni kirurgiji zaradi njega skrajšale, ni mogoče sklepati, da je profitna organiziranost ključna za uspeh ali da je treba v javnem zdravstvu omogočiti več zasebne pobude. Če je to res, zakaj potem najprej ne privatiziramo urgenc, s katerimi so največje težave? Morda zato, ker se jih ne splača? Ali naj potem privatiziramo zgolj dejavnosti, ki prinašajo dobičke, zdravstvene dejavnosti, ki dobičkov ne prinašajo, pa naj ostanejo javne? Prav tukaj se skriva ključ. Za dobiček gre.

Če je MC Medicor, ker je specializirano zasebno podjetje, učinkovitejši in cenejši od javnih ustanov, ki se ukvarjajo s srčnimi operacijami, je sicer utemeljeno razmišljati tudi o širitvi podeljevanja posameznih zdravstvenih koncesij. Toda že zdrava pamet ima tukaj repliko. Če se pri operacijah na srcu kaj zaplete in so potrebni zapletenejši posegi, ima MC Medicor za to pripravljene zmogljivosti ali pri tem računa na klinični center? Čigav strošek je potem to? V resnici pa dvomimo že, da je MC Medicor cenejši od kliničnega centra tudi pri najosnovnejših posegih. Naj gospa Marjeta Zorc javno predstavi vse odhodke in prihodke – ne samo stroškov posameznih posegov – in naj pokaže, koliko pri njej stane skupni poseg na posameznega pacienta. Bo potem kot zasebnica še vedno cenejša od javnega kliničnega centra?

Oba pisca sicer tako ali drugače priznavata, da Društvo na srcu operiranih Slovenije in Društvo za zdravje naroda delujeta v navezavi z MC Medicorjem. Če bi akcije in zahteve teh društev ostale omejene na potrebe bolnikov, ki so bili operirani na srcu, denimo na preventivne ukrepe za krepitev srčno-žilnega sistema, bi jim težko oporekali. Ko pa na primer v Društvu za zdravje naroda začno trditi, da to »predstavlja vzvod civilne družbe, zainteresirane javnosti, do državnih in javnih politik na področju zdravstva in zdravstvenega zavarovalništva« ali ko v društvu skupaj z ozkogledno zdravniško zbornico zahtevajo odstop zdravstvene ministrice in s tem ustavitev zdravstvenih reform ter ohranitev statusa quo zaradi strelskega incidenta na izolski urologiji, pa je že mogoče skleniti, da društvi postajata v celofan zaviti orodji za uveljavljanje posebnih interesov neke delniške družbe.

S tem, ko Marjeta Zorc na ta način izkorišča svoje bolnike, operirane na srcu, postavlja na kocko ves svoj siceršnji ugled. Tošu ali Gerbcu pa lahko očitamo, da njuni društvi postajata antidruštvi. S svojimi akcijami oglaševanja zasebne pobude in de facto upravičevanja zaslužkarstva v zdravstvu rušita ureditev, ki še vedno temelji na solidarnosti in ki je prav njima omogočila posege na srcu. Dejansko upravičujeta odtekanje denarja. S tem pa po svoje tudi odrekata pravice bodočim pacientom, ki se bodo znašli v podobni stiski, kot sta se sama. Prav to se bo zgodilo, če bo tudi srčna kirurgija šla po poti zobozdravstva. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.