Vest proti kontracepciji

Pravica pacienta do zdravila je nad pravico farmacevta do ugovora vesti

Božji otroci, pripadniki tako imenovanega »zavoda za življenje«, pred porodnišnico v Ljubljani pogosto nadlegujejo ženske v stiski, ki gredo tja opraviti splav. Zanje naj bi molili, da te odločitve ne bi sprejele, prav tako pa naj bi molili za zdravnike, ki posege splava opravljajo, da tega ne bi počeli in bi se sklicevali na ugovor vesti.

Zdaj se je očitno ugovor vesti iz zdravniških vrst, ki sicer pri nas ni tako pogost, preselil tudi v lekarne. Temu priča zgodba ženske (ime hranimo v uredništvu), ki je v eni izmed poslovalnic Lekarne Ljubljana doživela, da ji farmacevtka ni želela prodati kontracepcijskih tablet, čeprav je imela stranka zanje zdravniški recept. Farmacevtka je po pričevanju stranke zamomljala, da gre za »hormonska zdravila« in da ona tega »ne more«. Stranka je prodajalko morala tudi sama vprašati, ali uveljavlja ugovor vesti, čemur je farmacevtka pritrdila. Nato ji je predlagala, naj raje stopi do sodelavke, ki ji je tablete potem izdala, a tudi od nje ni prejela pojasnila, kaj se pravzaprav dogaja.

»Še isti dan sem napisala e-mail Lekarni Ljubljana in Lekarniški zbornici Slovenije (LZS). V lekarniški verigi so na moje zelo dolgo in obširno vprašanje ter prošnjo po njihovi uradni opredelitvi do te problematike odgovorili zelo skromno: opravičili so se mi zgolj za neprijetno počutje in zagotovili, da bom v vseh lekarnah lahko dobila zdravila, ki so predpisana na recept. O politiki in tem, ali svojim uslužbencem dovoljujejo ugovor vesti ali ne, pa nič. V dotični poslovalnici so mi povedali, da je ugovor vesti ustavna pravica in da so v lekarni ravnali korektno,« je povedala stranka.

Po naših informacijah se to v tej lekarni ni zgodilo prvič. Številne primere nereguliranega ugovora vesti pa poznamo predvsem iz močno katoliških držav, kot sta Poljska in Hrvaška.

Iz Lekarne Ljubljana so na naše vprašanje o tem odgovorili, da je ugovor vesti ustavna pravica, ki pa je omejena s pravicami pacientov do zdravstvenega varstva. »Pacient mora biti ustrezno obravnavan in prejeti zdravila, ki mu jih zdravnik predpiše na recept,« so dodali.

Z natančnejšo opredelitvijo do tega pa se je odzvala Lekarniška zbornica, ki je ogorčeni stranki med drugim odgovorila, da dogodek iskreno obžaluje in se ji opravičuje, če ji med obravnavo ni bila zagotovljena zadostna mera zasebnosti. Nam pa so v zbornici pojasnili, da je pravica do ugovora vesti ena od ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ugovor vesti je sicer ustavna pravica, vendar pa je omejena s pravicami pacientov do zdravstvenega varstva. V zbornici menijo, da mora farmacevt v lekarni, ki želi uveljaviti ugovor vesti, o tem najprej obvestiti svojega delodajalca, v konkretnem primeru izdaje zdravila pa mora delodajalec zagotoviti drugega farmacevta, da zdravilo izda namesto njega. »Pri tem je pomembno, da farmacevt na primeren način pacienta seznani s potekom obravnave in tudi z zamenjavo z drugim strokovnjakom, tako da pacient ne občuti negotovosti ali celo zavrnitve. Zaradi narave dela v lekarni, kjer farmacevt osebno in individualno obravnava vsakega pacienta, zamenjava osebe, ki svetuje in izda zdravilo, ni mogoča tako, da pacient tega ne bi zaznal. Pomembno je, da je seznanjen in ustrezno obravnavan v nadaljevanju, razlog za zamenjavo osebe, ki svetuje in izda zdravilo, je pri tem drugotnega pomena,« pojasnjuje Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.

Da mora farmacevt, ki želi uveljavljati ugovor vesti, najprej s tem seznaniti vodjo lekarne, se strinjajo tudi na ministrstvu za zdravje in dodajajo, da če v lekarni ni druge osebe, ki bi lahko zdravila izdala namesto njega, mora to storiti sam, saj je v tem primeru pravica pacienta do zdravila nad njegovo pravico do ugovora vesti.