28. 7. 2017 | Mladina 30 | Družba
Še ena stihijska pozidava
Ne le v Rožni dolini, zdaj tudi na Mirju pritožbe zaradi vila blokov
Janez Koželj
© Uroš Abram
V zahodnem delu ljubljanskega Mirja, v predelu med Hajdrihovo ulico, Lepim potom, Jamovo in Finžgarjevo ulico, je v zadnjem času začela z naglico potekati gradbena dejavnost, ki stanovalce tega naselja močno skrbi. Začelo se je s porušenjem manjše vile znane kulturniške družine Šantel na Teslovi ulici. Ogromno gradbeno jamo je kmalu zapolnila podzemna garaža, nad njo pa se je vzpel dokaj velik vila blok.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Družba
Janez Koželj
© Uroš Abram
V zahodnem delu ljubljanskega Mirja, v predelu med Hajdrihovo ulico, Lepim potom, Jamovo in Finžgarjevo ulico, je v zadnjem času začela z naglico potekati gradbena dejavnost, ki stanovalce tega naselja močno skrbi. Začelo se je s porušenjem manjše vile znane kulturniške družine Šantel na Teslovi ulici. Ogromno gradbeno jamo je kmalu zapolnila podzemna garaža, nad njo pa se je vzpel dokaj velik vila blok.
Kmalu zatem je bila porušena še hiša na Hajdrihovi ulici, kjer se prav tako gradi nov vila blok. Po mnenju stanovalcev gradnja vila blokov »grobo ruši občutljiva prostorsko-urbanistična razmerja v tem predelu mesta, vzpostavlja nove, nesorazmerne prostorske dominante in tako nasilno spreminja dosedanjo kvaliteto življenja«. Skrbi jih tudi povečanje prometa v ozkih enosmernih ulicah in siromašenje zelenih površin, opazili pa so še, da so se zaradi pretirane pozidanosti parcel z vila bloki na zgradbah v bližini teh posegov pojavile razpoke, v kleteh nekaterih od hiš pa vlaga. Stanovalci opozarjajo, da so imeli že zdaj težave zaradi visoke podtalnice, kar je v obdobjih močnejših padavin že povzročilo zalitja kleti. Položaj je še poslabšala gradnja podzemne garaže ob kopališču Kolezija in podzemne garaže bližnjega hotela, ki ga še gradijo. Zaradi vsega tega se jim zdi nujno, da se vse prihodnje gradnje v tem delu mesta omejijo tako, kot to zahteva Civilna iniciativa Rožna dolina, se pravi, da je najvišja dovoljena višina novih objektov 11 metrov, najvišji dovoljeni odstotek pozidanosti posamezne parcele 40 odstotkov, in da se takoj ustavi izdajanje dovoljenj za vila bloke in druge objekte, ki bi te omejitve presegali. Zaradi posebnih geološko-vodnih razmer se jim zdi nujno na tem območju prepovedati tudi gradnjo podzemnih garaž.
Toda vse pritožbe stanovalcev so za zdaj zaman. Gradbena inšpekcija, ki je opravila nadzor gradbišč na območju, ni ugotovila nobene kršitve predpisov. V zvezi z gradnjo vila bloka na Hajdrihovi ulici inšpekcijski postopek sicer še poteka, »a že iz sedanjih ugotovitev izhaja, da se dela izvajajo skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem,« pravijo na inšpekciji. »Govoriti o stihijski pozidavi na Mirju je pretiravanje,« na očitke stanovalcev odgovarja podžupan Ljubljane, arhitekt Janez Koželj. Gradnjo vila blokov na območu Mirja, pa tudi v podobnih četrtih na Prulah, za Bežigradom in v Rožni dolini občinska uprava dovoljuje, ker si prizadeva za ohranitev značilnega okolja vrtnega mesta in ker želi zagotoviti boljši izkoristek prostora, kar ustreza načelu trajnostnega razvoja mesta. »Res je, da poskušajo investitorji že zaradi priprave zemljišča in gradnje v zahtevnih razmerah dragega zemljišča doseči z zasnovo in velikostjo zazidave čim večji izkoristek, zato smo še posebej pozorni na kritične odzive na neskladne gradnje, ki so posledica izigravanja preohlapnih urbanističnih parametrov,« priznava Koželj. Prav zato že pripravljajo nova določila, s katerimi bodo gradnjo vila blokov zaostrili: dovoljeno višino venca novih stavb nameravajo znižati s 14 metrov na 11 metrov, ključna sprememba pa bodo nova določila o večjem deležu zelenih površin in najmanjšem odmiku novih stavb od roba zemljiša. Tako spremenjeni občinski prostorski načrt naj bi dali v javno razpravo, sprejeli pa naj bi ga predvidoma prihodnje leto.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.