Zmaga razuma

Potem ko je že kazalo, da bo novi zakon o vrednotenju nepremičnin končal v predalu, ga je vlada vendarle potrdila in poslala v parlamentarno razpravo. Če bo sprejet še letos, bo geodetska uprava lahko že prihodnje leto izvedla generalno vrednotenje nepremičnin po novih pravilih. Ključna prednost novega sistema je, da bodo lastniki lahko sodelovali pri določitvi vrednosti svojih nepremičnin.

V postopku ugotavljanja posebnih okoliščin bo lastnik lahko dosegel zmanjšanje ali povečanje posplošene vrednosti zaradi specifičnih lastnosti nepremičnine, na primer zaradi izredno slabe kakovosti gradnje, izredno slabe mikrolokacije, zato, ker hiša denimo stoji na poplavnem območju ali na plazišču. Pri tem pa je treba vedeti, da bodo v dokazovanju posebnih okoliščin upoštevali le tiste, ki bi pripisano vrednost nepremičnine spremenile za vsaj dvajset odstotkov. Lastniki nepremičnin bodo obvestilo o končni vrednosti svojih nepremičnin dobili na dom predvidoma decembra 2018, na začetku leta 2019 pa bodo imeli možnost uveljavljanja posebnih okoliščin. Ključno za lastnike je, da so podatki o njihovih nepremičninah, ki so bili v uradnih evidencah zbrani že s popisom leta 2007, točni. Pravilnost podatkov lahko lastniki pregledujejo kadarkoli (podatki so javno dostopni na spletnih straneh geodetske uprave), prav tako pa jih lahko kadarkoli dopolnjujejo in spreminjajo. Če so podatki že zdaj točni, lastnikom ni treba storiti ničesar. Po novem bo podatke lažje spreminjati po uradni dolžnosti, bistvene podatke o nepremičninah, na primer o površini stavb, pa bodo lastniki po novem lahko spreminjali le po upravnih postopkih z ustreznimi dokazili, kar pomeni, da ne bo več zadostovala izjava, ampak bo moral izmero opraviti pooblaščeni geodet.

Na ministrstvu za finance poudarjajo, da novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ni v ničemer povezan z nepremičninskim davkom, pač pa je njegov edini cilj ugotoviti čim bolj natančno oceno tržne vrednosti nepremičnine, saj to ni pomembno samo za davke, ampak za mnoge druge namene, tudi za potrebe dodelitve socialnih prejemkov. Koliko prejemnikov socialnih transferjev bo dejansko uveljavljalo posebne okoliščine, ni mogoče reči. Na ministrstvu pa ocenjujejo, da se bo glede na mednarodne izkušnje v začetnih letih za to odločilo okoli 25 tisoč lastnikov nepremičnin, nato pa naj bi se število zmanjšalo, tudi zato, ker bo vpliv posebnih okoliščin priznan za daljše časovno obdobje.

Novi sistem vrednotenja nepremičnin torej še ne pomeni konca krivičnega sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, na podlagi katerega lahko občine danes arbitrarno obremenjujejo podjetja in posameznike, nedvomno pa skrajšuje čas do uvedbe pravičnejšega sistema obdavčitve nepremičnin. Če bi namreč uvedbo novega sistema vrednotenja odložili še za dve ali tri leta, bi sodobni davek lahko uvedli šele v obdobju pred drugimi naslednjimi volitvami in precej verjetno je, da bi tudi takrat prevladal politični oportunizem.