Slovenci na morje, Hrvati nikamor

Za veliko večino Slovencev je poletje čas, ko se pridružijo selitvi narodov na Jadran. Podalpske trume torej derejo na Hrvaško, tamkajšnji prebivalci pa imajo veliko manj sreče oziroma predvsem manj denarja.

Raziskava Evropskega statističnega urada (Eurostat) je pokazala, da si lani skoraj 63 odstotkov Hrvatov ni moglo privoščiti niti enotedenskega dopusta. A to je menda celo spodbudno, saj je še pred dvema letoma ta delež presegal 70 odstotkov.

Med Slovenci je bilo le 27 odstotkov takih, ki naj ne bi mogli na dopust; na to razliko velja pomisliti, kadar človeka prime, da bi bentil nad domnevno zdolgočasenimi in neprijaznimi domačini ob jadranski obali.

Več razlogov kot Hrvati imajo za slabo voljo v najbolj vročih mesecih le še Romuni, saj so po podatkih Eurostata z dvema tretjinama prebivalstva, ki si ne moreta privoščiti dopusta, na neslavnem vrhu med Evropejci. Slabo kaže tudi večjemu delu preostanka evropskega obrobja – poletne počitnice ostajajo nedosegljive za več kot polovico Madžarov, Ciprčanov, Bolgarov in Grkov.

Za premožne severnjake, nasprotno, izdatki za dopust ne pomenijo tako rekoč nikakršne ovire; z le osmimi odstotki ljudi, ki teh izdatkov ne zmorejo, so evropski rekorderji Švedi, sledijo jim Luksemburžani, Danci, Finci, Avstrijci, Nizozemci in seveda Nemci, ki te dni družno oblegajo plaže Ibize, Zakintosa, Zlate obale in Brača.

Sicer pa Slovenci po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) nismo ravno razsipni gosti, ki bi domorodne natakarje in turistične delavce zasipali z napitnino. Več kot dve tretjini dopustniškega proračuna po omenjenih podatkih porabimo za prevoz in nastanitev, za hrano in pijačo namenimo komaj 11 odstotkov, preostalo odštejemo za »druge aktivnosti, storitve in nakupe«, torej kremo za sončenje, sudoku, par Alanov Fordov in revij ter dve ali tri vožnje s čolnom na pedala.

Sočasno z vseslovenskim premikom proti jugu pa tudi k nam prihajajo rekordne množice turistov. Junija je prišlo skoraj 365 tisoč obiskovalcev iz tujine, v državi pa so ostali v povprečju po 2,3 dneva in skupaj opravili 840 tisoč prenočitev, kar je 29 odstotkov več kot lani. Med njimi je bilo največ Nemcev, Avstrijcev, Italijanov in Britancev.

Kot je poročal Radio Slovenija, se je v zadnjih šestih mesecih obisk tujih turistov skupaj povečal za 12 odstotkov, pri čemer kljub velikemu metu Melanie Trump in pričakovanjem sevniških turističnih delavcev Američani niso posebej izstopali; njihovo število se je povečalo za 15 odstotkov, kar se po besedah Karmen Hren iz Sursa »ne razlikuje od siceršnjih trendov«. Zato pa se precej razlikuje kar 50-odstotno povečanje števila obiskovalcev iz Azije. Čeprav na japonskem prestolu ne sedi slovenska princesa …