Je treba antibiotik vedno pojesti do konca?

Razbijanje dogme

Skupina britanskih znanstvenikov je te dni v ugledni znanstveni reviji BMJ objavila študijo, v kateri opozarja, da so zdravniki več let napačno svetovali, da je treba zaužiti celoten predpisani odmerek antibiotikov. Po ugotovitvah te skupine naj bi bil krajši čas zdravljenja z antibiotiki enako učinkovit. Priznava sicer, da je treba opraviti dodatne raziskave, vendar zagovarja mnenje, da je »bolnikom najbolje svetovati, da prenehajo zdravljenje, ko se počutijo bolje«.

Na to študijo, ki je prej mnenje kot temeljita študija, se je usul plaz kritik britanskih, pa tudi ameriških strokovnjakov za nalezljive bolezni, oglasila se je celo Svetovna zdravstvena organizacija in opozorila, da obstaja nevarnost, da antibiotiki ne pobijejo vseh bakterij, če se zdravljenje predčasno neha. Kajti bakterije lahko nato mutirajo in postanejo odporne proti zdravilu.

Zaradi tako nasprotujočih si trditev je bolnikom zdaj še manj jasno, ali naj antibiotik pojedo do konca ali ne. Vsekakor se ne gre prenagliti. Infektolog in pediater dr. Marko Pokorn z Infekcijske klinike UKC Ljubljana članek skupine britanskih znanstvenikov razume kot poskus razbijanja dogme, saj brez takih poskusov pogosto ni napredka v medicini. »Večina strokovnih združenj v objavah priporoča, naj bolnik predpisani antibiotik poje do konca oziroma tako, kot mu je bil predpisan. Ker po mnenju avtorjev članka v reviji BMJ ni bilo dokazano, da tudi kratkotrajno jemanje antibiotikov povečuje pojavljanje odpornosti bakterij, bi morala združenja omenjeno zmoto priznati in povedati, da to načelo, se pravi, da je treba antibiotik vedno pojesti do konca, ne velja. Težava je, da avtorji članka dobrega nadomestnega napotka ne ponudijo.« Raziskave, katerih izsledki so bili objavljeni že pred člankom britanskih znanstvenikov, so pokazale, da je mogoče pri nekaterih okužbah precej skrajšati trajanje zdravljenja z antibiotiki, ne da bi se pri tem zmanjšala učinkovitost in uspešnost zdravljenja. Obenem se s krajšanjem zdravljenja ne pospešuje razvoj odpornosti bakterij. »Zdravljenje je torej mogoče skrajšati, a le deloma in ne pri vseh vrstah okužb in tudi ne pri vseh bolnikih,« opozarja dr. Marko Pokorn. »Pri peroralnem antibiotičnem zdravljenju otrok s pljučnico se je v raziskavi, opravljeni v Izraelu, pokazalo, da je tridnevno zdravljenje manj učinkovito od petdnevnega, to pa je bilo primerljivo z desetdnevnim. Pri otrocih s pljučnico se izboljšanje pokaže razmeroma hitro po uvedbi zdravljenja, zato bi navodilo, da antibiotik nehamo jemati takoj, ko se stanje izboljša, lahko pomenilo nevarnost, da okužba ponovno vzplamti in se stanje poslabša.«

Zdi se mu sicer dobro, da avtorji članka dvomijo o trditvi, da je treba antibiotik pojesti do konca, opozarja pa, da tega napotka ne smemo kar zamenjati s tistim, da antibiotik nehamo jemati, ko nam pade vročina ali se počutimo bolje. »Za upravičenost takega navodila imamo v tem trenutku še bistveno premalo dokazov. Smiselneje je jasno povedati, da antibiotiki niso univerzalno zdravilo za vse okužbe in da nimajo nikakršne vloge pri zdravljenju virusnih okužb, ki so veliko pogostejše od bakterijskih. Temeljno vprašanje torej ni, koliko časa naj bolnik jemlje antibiotik, ampak ali ga sploh potrebuje.«