»Zadovoljivo delovno okolje«

Od lanskega julija pa do začetka septembra je Generalna policijska uprava (GPU) izvajala notranji nadzor nad delovanjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki naj bi razkril morebitne sistemske nepravilnosti. Policija končnega poročila o reviziji ni objavila, pač pa smo ga morali pridobiti prek postopkov za dostop do informacij javnega značaja. Čeprav so določeni deli dokumenta, ki bi lahko razkrivali podatke o taktiki in operativnem delovanju NPU, zakriti, pa je iz njega razvidno, da za razliko od podobne revizije leta 2013, izvedene na zahtevo takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka, tokratni pregled ni pokazal večjih težav.

Strokovni nadzor je bil opravljen na delovnih področjih odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, organizacijskih zadev ter pooblastil, nadzornik Robert Mravljak pa je opravil več pogovorov z uradniki NPU. Ugotovil je, da je »moralo vodstvo NPU vložiti velik organizacijski napor, da so se odpravile določene nepravilnosti sistemske narave«, ki so v preteklosti vplivale na delo elitne policijske preiskovalne enote; nadzor leta 2013 je izpostavil manjšo učinkovitost pri reševanju zadev glede na druge enote Policije, nespoštovanje rokov za vnos kaznivih dejanj v evidence ter napačno navajanje datumov in razlogov za preiskave, predvsem pa slabo sodelovanje med NPU in kriminalistično policijo (UKP).

Lanska revizija je pokazala, da je večina teh pomanjkljivosti odpravljena, še vedno pa ima NPU največ rezerv prav v sodelovanju s krovnim sektorjem kriminalistične policije, saj vodstveni uslužbenci obeh »različno pojmujejo avtonomnost dela NPU«. Mravljak je še zapisal, da je bila zaradi tega »ugotovljena nesistemska in slaba vsebinska in operativna komunikacija med NPU in UKP, kar bi lahko vplivalo na uspešno in učinkovito organizacijo dela kriminalistične policije, predvsem z vidika pregleda in obvladovanja varnostne situacije na področjih, kjer svoje delo izvaja tudi NPU«. Nadzornik je zato policiji predlagal, da v čim krajšem času zagotovi poenotenje interpretacije avtonomnosti NPU ter prouči možnost sprememb celostne odgovornosti direktorja NPU, ki naj odgovarja bodisi neposredno direktorju policije ali pa UKP.

Mravljak je ugotovil še nekaj manjših težav pri organizaciji in izplačilu nadurnega dela ter načrtovanju dopustov, ni pa naletel na sistemske nepravilnosti. Zato v poročilu ni skrival zadovoljstva nad napredkom NPU glede na omenjeno »Gorenakovo« revizijo iz leta 2013; posebej je pohvalil »zelo dobro in visoko strokovno operativno uporabo analitikov – preiskovalcev«, po kateri NPU menda bistveno odstopa od ostalih enot policije.

Revizijo je sklenil z ugotovitvijo, da je NPU »zadovoljno delovno okolje z dobro osveščenostjo, obveščenostjo in strokovno seznanjenostjo uradnikov«.