Komen prehitel Maribor

Prakse neposredne demokracije oziroma ljudskega soupravljanja se v slovenskem prostoru vse bolj uveljavljajo, velik korak pa so napravili v Komnu, kjer je tamkajšnja občina skupaj z občani izpeljala že polovico naložb, določenih s participatornim proračunom. Preostanek naj bi jih zaključili prihodnje leto, skupna vrednost projektov, ki jih bo na predlog občanov (so)financirala občina, pa znaša 120 tisoč evrov, po 60 tisoč vsako leto.

Med uspešno zaključenimi postavkami sta ureditev parkirišča med Gorjanskim in Brestovico ter sanacija vaškega jedra na Brjah, ki ju je med vsemi predlogi, zbranimi lani jeseni, podprlo največ občanov; za dela na Brjah bo občina prispevala 6000 evrov, morebitne dodatne stroške bodo pokrili vaščani iz svojih žepov. Tik pred zaključkom sta asfaltiranje igrišča in sanacija ceste v Tupelčah, do konca septembra naj bi uredili še trg v Zagrajcu, nogometno igrišče v Komnu in avtobusno postajo v Lukovcu. Nabor projektov so sicer z glasovanjem lani jeseni določili občani, glasovalno pravico pa so imeli vsi prebivalci občine Komen, starejši od 15 let. Od 25 izbranih naložb jih bodo letos izpeljali 11, prihodnje leto pa še preostalih 14.

Vsi ti projekti naj bi pomembno izboljšali kakovost življenja v občini, ki jo vodi župan Marko Bandelli (Zavezništvo). »Veseli smo, da so občani prerasli začetno zadržanost in da razumejo, da gre za pomemben mejnik ne le v razvoju občine, temveč tudi pri gradnji solidarnosti med posameznimi vaškimi skupnostmi,« je povedal. Komen je tako postal prva slovenska občina, ki je udejanjila participatorni proračun na občinski ravni, v Zavezništvu pa na podlagi teh izkušenj menijo, da bi morale zgledu slediti vse slovenske občine. Vsekakor bodo v Komnu krepili participatorne prakse, je potrdil Bandelli: »Leta 2019 bomo še povečali letni znesek zanje na 80 tisoč evrov. To pa je za tako majhno občino, kot je naša, že kar lepa številka.«

S še velikopoteznejšimi napovedmi kot komenski župan je županski mandat v Mariboru začenjal Andrej Fištravec, a je sedaj povsem pozabil na participatorni proračun, ki so ga v štajerski metropoli poskusno izpeljali prvi v Sloveniji. Čeprav se je v mestni skupnosti Radvanje pilotni projekt izvrstno obnesel in četudi so se na podlagi njegovega uspeha za participatorni proračun nato odločile še druge mariborske skupnosti. Fištravec kljub drugačnim zagotovilom projekta ni uvrstil na odločilno sejo mestnega sveta, s tem pa je preprečil zagotovitev sredstev za izvedbo.

Primorska tako prevzema primat pri uvajanju naprednih praks neposredne demokracije v institucionalno (so)odločanje. Poleg Komna na participatorni proračun postopoma prehajajo tudi občine Ankaran, Ajdovščina in Nova Gorica, vendar še nobeni koncepta ni uspelo uresničiti v tolikšnem obsegu kot Bandelliju in sodelavcem.