11. 8. 2017 | Mladina 32 | Družba
»Ne obstaja revolucija, ki bi ji bogati ploskali«
Dr. Carmen Bohórquez, venezuelska zgodovinarka
Dr. Carmen Bohórquez
Iz Venezuele, ki je še pred nekaj leti veljala za paradigmo razvoja »socializma za 21. stoletje«, številni zahodni levičarji so jo navajali kot zgled, prihajajo novice o pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin, o razpadu zdravstva in o vse večji korupciji v družbi in državi. Od aprila potekajo množični protesti proti predsedniku države Nicolásu Maduru, najmnožičnejši pa so v glavnem mestu Caracas. V spopadih med varnostnimi silami in protestniki je v zadnjih mesecih umrlo več kot 120 ljudi, na tisoče protestnikov je venezuelska oblast aretirala. Tudi volitve za ustavodajno skupščino minulo nedeljo, razpisal jih je predsednik Maduro, je zaznamovalo nasilje, v katerem je umrlo vsaj 10 ljudi. Na njih je, ob bojkotu opozicije, slavil Maduro, kar je predsednik že označil za »zgodovinsko zmago« in »novo obdobje boja« za socialistično revolucijo. 545-članska ustavodajna skupščina, v njej so samo Maduru naklonjene stranke, bo imela moč razpustiti narodno skupščino, v kateri ima večino opozicija. Povedno je, da je Maduro takoj po izvolitvi skupščine ukazal aretacijo opozicijskih voditeljev Leopolda Lopeza in Antonia Ledezme.
Pogled na Venezuelo od zunaj je danes enovit. Tudi nekatere leve stranke je več ne navajajo za zgled uspešnega »socializma za 21. stoletje«. Med njimi je denimo aktualni predsednik britanskih laburistov Jeremy Corbyn, ki je leta 2012 dejal, da je venezuelska pot »navdih za nas vse v boju proti politiki varčevalnih ukrepov in neoliberalni politiki v Evropi«. Danes Corbyn, kot mnogi drugi voditelji evropskih socialdemokratskih strank in strank nove levice, molči. Za nasilje in nevzdržne razmere v državi večina zahodnih medijev krivi vladajoče Mudurove socialiste, le redki, denimo nekdanji kontroverzni londonski župan Ken Livingstone, pa odkrito opozarjajo, da zahodne države in bogate venezuelske družine z onemogočanjem izvoza in uvoza in prodaje izdelkov doma sabotirajo revolucijo. Livingstone je za Talk Radio dejal, da »okoli 200 družin nadzoruje 80 odstotkov vsega bogastva v Venezueli«.
O pogledih na venezuelsko revolucijo, ki jo je spočel Hugo Chávez, o ljudskem prevzemu oblasti, o uporništvu v latinskoameriških državah, o vmešavanju ZDA v tej regiji smo se pogovarjali v Ljubljani z dr. Carmen Bohórquez, profesorico zgodovine, tudi nekdanjo poslanko narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele in državno sekretarko na ministrstvu za kulturo, danes pa koordinatorko mednarodne Mreže intelektualcev, umetnikov in borcev za ohranitev človečnosti. Intervju je nastal še pred volitvami in sedanjimi pretresi v Venezueli.
Zahodni mediji poročajo o Venezueli kot o »propadli državi«. Je res tako črno?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.