Katera kampanja si zasluži sredstva?

Referendum je ena temeljnih oblik neposredne demokracije, kjer se volivci o nekem vprašanju odločajo neposredno, mimo izvoljenih predstavnikov. Prav zato je pomembna dobra obveščenost o referendumskem vprašanju.

Za učinkovito informiranje so potrebna sredstva in vlada si lahko po Zakonu o volilni in referendumski kampanji ta sredstva s sklepom tudi zagotovi. Tako je tudi storila v primeru prihajajočega referenduma o zakonu o drugem tiru, ko si je za svoje potrebe v referendumski kampanji iz proračunske rezerve zagotovila 97.000 evrov. Pobudnik referenduma Vili Kovačič se je glede sklepa že oglasil, saj meni, da vladni sklep nasprotnike zakona postavlja v neenak položaj. Kovačič naj bi se že pritožil na ustavno sodišče, ki bi po njegovem sklep moralo razveljaviti in denar enakomerno razporediti na obe strani.

A pri tem ni bistveno to, da Kovačič z mnogoterimi pritožbami deluje, kot da se mu dogaja neizmerna krivica, pač pa to, da sama vlada v svojem delovanju ni konsistentna. Pred dobrim letom in pol, ob referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ista vlada namreč ni dodelila nobenih sredstev za kampanjo. Kot kaže, Cerarjeva vlada takratnega zakona ni posvojila tako zelo, kot je tega o drugem tiru, slednji je namreč prav vladni zakon, novelo družinskega zakonika pa je predlagala Združena levica. »Očitno je vlada referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dojemala kot nekaj, kar se je ne tiče. To se je kazalo tako na vsebinskem in političnem angažmaju kot tudi na finančni ravni,« je povedala Barbara Rajgelj, aktivistka za pravice LGBT in predavateljica na Fakulteti za družbene vede, ki je ob družinskem referendumu tudi sama aktivno sodelovala v kampanji za sprejetje zakona.

Čeprav se je pred dobrim letom in pol odločalo o človekovih pravicah, je celotno breme padlo na pleča aktivistov in nevladnih organizacij, je še prek Twitterja poudarila Barbara Rajgelj. Vlada ni poskrbela za široko informiranje o referendumskem vprašanju oziroma zakonu in njegovi poenostavitvi.

Zelo verjetno tudi tokrat to ne bo tako. Vrhunca propagande, najnaprednejše grafične podobe spletne strani drugitir.si, gotovo več ne bodo mogli preseči, sploh če si bodo morali sredstva deliti z nasprotniki pod vodstvom Kovačiča. Spomnimo se le 206 milijonov SIT (ok. 860.000 evrov), ki jih je Ropova vlada pred slabimi petnajstimi leti namenila za propagando ob referendumu o vstopu v EU in Nato. Znesek je bil resda znaten, a to kritičnih glasov ni prepričalo. Argumente proti vstopu v Nato so takrat zbirali in širili aktivisti, intelektualci, državljani in na koncu prepričali tretjino volivcev.