Izvor Slovencev

Z zanimanjem sem prebrala članek Vasje Jagerja, Izvor Slovencev. Več kot desetletje ljubiteljsko raziskujem dedne zapise, predvsem iz Slovenije in zamejstva, pa sem se čutila dolžno odzvati. Ko bi lahko samo vsemu zapisanemu potrdila, bi se verjetno oglasila samo na spletu in pohvalila tako ta članek kot intervju z dr. Glavačem, ker pa sem v sicer zelo pohvalno napisanem članku našla nekaj nerodnosti, čisto iz področja, ki se mu posvečam, se čutim dolžna bralcem nekaj dodatnih (po moje zelo pomembnih) pojasnil.

Na 18. strani v tretjem stolpcu, predzadnjem odstavku piše: Čisto vsak izmed migrantskih valov … Te so se v nas nalagale kot plasti, pri čemer je prav najzgodnejša, slovanska, največja in najtrdnejša. Gre za t.im. skupino R1a … Seveda ne gre za najzgodnejšo. »Najzgodnejša« je kvečjemu skupina I2a1b, ki je bila na Balkanu pred R1a. Obe pa sta res značilni za Slovane, R1a je več kot I2a1b pri vzhodnih in zahodnih Slovanih, Slovencih in severnejših Hrvatih, I2a1b pa je več kot R1a pri južnih Hrvatih, Srbih, Bošnjakih itd. Vendar R1a in I2a1b nista prisotni samo pri Slovanih. Ti haploskupini imata že veliko odkritih podskupin in te podskupine ali bolje pod pod … skupine, so mlajše, nastale bližje sedanjemu času. Tako so znanstveniki odkrili, da so I-S17250, I-Y4460 in I-Z17855 pod pod … skupine I2a1b, ki so značilne za Slovane. Prva, S17250, v kateri je večina I2a1b skupine pri nas, naj bi bila formirana pred okrog 2300 leti. Te skupine praktično ni na Britanskem otočju. Je pa druga I2a1b in sicer njena pod pod … skupina I-A10028 in še nekatere druge. Rada bi samo opozorila, da moramo biti pri navajanju genetskih skupin v odnosu do geografskih območij in ljudstev zelo natančni. Podobno velja za R1a. Tudi ta ima veliko pod pod … skupin in ene so v glavnem samo v Evropi, druge pa v glavnem bolj v Aziji. In tiste R1a, ki so v Evropi, so tudi različno locirane, v Skandinaviji recimo ne boste našli prav veliko R-Y2613, ki jo imamo veliko v Sloveniji in obratno, imajo pa več R-Z284, ki je pri nas praktično ni.

Na 18. strani v zadnjem odstavku in na 19. strani v nadaljevanju piše: Druga veja Indoevropejcev je prispevala haploskupino R1b, ki je najpogostejša skupina v Zahodni Evropi, v slovenski DNK pa je z 20 odstotki na drugem mestu; nosilci teh genov so bili predvsem Kelti. Tudi germanska in italska ljudstva so množično razširjala to skupino. In spet, ne samo ta. Po drugi strani pa: v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Danskem je poleg R1b veliko haploskupine I1. In tudi tukaj poudarjam: Potrebno se je poglobiti v pod pod … skupine.

Na 19. strani v prvem stolpcu, čisto zgoraj: … za njo pa so tri najstarejše skupine genov prvih Evropejcev (E, G, in J), ki so se z mutacijami razvile že v starejši oziroma mlajši kameni dobi. To se lahko različno razume. Samo, da ne bo pomote. Niso se  razvile v paleolitiku ali neolitiku v Evropi, ampak drugje. Je pa bila v paleolitiku v Evropi že haploskupina I. Omenjene skupine so v Evropo prišle najbolj množično v neolitiku in tudi še kasneje. Odvisno od tega, katere njihove pod pod … skupine imamo v mislih. V arheoloških najdiščih iz neolitske Evrope so našli največ dednih zapisov iz G skupine. Vendar pa tudi dedne zapise iz drugih haploskupin. Ampak, tudi tukaj gre za njihove pod pod … skupine. Tudi pri teh glavnih skupinah (E, G, J, T) se bomo morali poglobiti v njihove pod pod … skupine, da bomo bolje razumeli, kdaj, s katerimi migracijami so prišle k nam.

Samo toliko sem želela dodati, upam, res, da bomo kot skupnost našli denar za poglobljeno raziskovanje tudi naših genetskih korenin. Psihologi se strinjajo, da spomin obstaja tudi v telesu. Torej smo ga (zavestno ali manj zavestno) prejeli tudi od naših prednikov. Se pa seveda, absolutno strinjam, da je naša slovenskost zelo kulturna, po moje predvsem jezikovna, značilnost. Hvala Vasji Jagerju za ta zanimiv in potreben prispevek, tudi v kontekstu političnega dogajanja pri nas in po svetu.