Vanja Gligorović

 |  Mladina 33  |  Politika

»Heil Trump!«

Rasistični protest v Charlottesvillu

Prizor iz Charlottesvilla

Prizor iz Charlottesvilla
© Foto: lil_mooms, Instagram

Univerzitetno mestece Charlottesville na vzhodu ZDA je bilo minulo soboto prizorišče enega večjih rasističnih protestov v zadnjih letih. Na shodu »Unite the Right« (Združimo desnico) naj bi se po nekaterih ocenah zbralo približno 500 pripadnikov različnih skrajno desničarskih, nacističnih in rasističnih skupin. Protest je vzbudil veliko zanimanja že pred samim začetkom, charlottesvillska policija je pričakovala več kot tisoč udeležencev, med njimi pripadnike skupin Klu Klux Klan, Alt Knights, Militia itd. Shod v kampusu virginijske univerze je bil odgovor na nedavno odločitev mestnih oblasti, da odstranijo kip Roberta E. Leeja, vojaškega poveljnika Konfederacije, ki je v času državljanske vojne branila sužnjelastniški sistem.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Gligorović

 |  Mladina 33  |  Politika

Prizor iz Charlottesvilla

Prizor iz Charlottesvilla
© Foto: lil_mooms, Instagram

Univerzitetno mestece Charlottesville na vzhodu ZDA je bilo minulo soboto prizorišče enega večjih rasističnih protestov v zadnjih letih. Na shodu »Unite the Right« (Združimo desnico) naj bi se po nekaterih ocenah zbralo približno 500 pripadnikov različnih skrajno desničarskih, nacističnih in rasističnih skupin. Protest je vzbudil veliko zanimanja že pred samim začetkom, charlottesvillska policija je pričakovala več kot tisoč udeležencev, med njimi pripadnike skupin Klu Klux Klan, Alt Knights, Militia itd. Shod v kampusu virginijske univerze je bil odgovor na nedavno odločitev mestnih oblasti, da odstranijo kip Roberta E. Leeja, vojaškega poveljnika Konfederacije, ki je v času državljanske vojne branila sužnjelastniški sistem.

Sočasno je potekal tudi protiprotest, ki je pritegnil približno enako število ljudi. Med udeleženci enega in drugega shoda je prišlo do srditih spopadov, ki so se končali s posredovanjem policije. Po prekinitvi fizičnega nasilja je med množico protiprotestnikov zapeljal voznik avtomobila, dvajsetletni James Alex Fields, ml., ter do smrti povozil 32-letno udeleženko protirasističnega protesta in ranil najmanj 19 protestnikov.

Odziv Donalda Trumpa je bil pričakovan, po začetni izjavi, v kateri je obsodil »nasilje vseh strani«, je zaradi kritik vendarle obsodil rasizem in sovražne skupine, a potem znova govoril o nasilju dveh strani. Ne, pri vprašanja rasizma nikoli ne obstajata dve strani. Ne glede na Trumpa pa je jasno, da so nasilni dogodki posledica političnega razkola po lanskih predsedniških volitvah v ZDA in zagona, ki so ga sovražne skupine dobile z izvolitvijo Trumpa.

To jasno pokažejo vzkliki zbranih rasistov in neonacistov, ki so ob dvignjenih nacističnih in konferedacijskih zastavah, gorečih baklah ter množični manifestaciji rasizma in gibanja za belsko prevlado vzklikali slogane, kot so »Heil Trump!«. Nedolžne niso tudi izjave desničarskih voditeljev. David Duke je v odziv na Trumpov tvit recimo zapisal, da so ravno »beli Američani« tisti, ki so izvolili Trumpa, organizator charlottesvillskega rasističnega shoda Jason Kessler pa je dogajanje komentiral kot »neverjeten trenutek za belce, ki so vsega siti in tega ne bodo več prenašali«.

Shod v Charlottesvillu naj bi bil največji rasistični shod v zadnjem desetletju. Trumpova izvolitev je prinesla ugodno ozračje za ameriške rasiste in neonaciste, s spleta pa se je na ulice prenesla nova alternativna desnica alt-right. Alt-right je s svojo »meme-magijo« prispevala k priljubljenosti Donalda Trumpa, sami si pripisujejo zasluge za izid na lanskih predsedniških volitvah. In prav po teh volitvah je alt-right dobila zagon za delovanje onkraj spleta.

Prepričanje tako okrepljenih skrajno desničarskih skupin o ogroženosti in zatiranju belske rase, kar vključuje tudi zanikanje holokavsta in na splošno alternativno pomnjenje zgodovine (v tem primeru državljanske vojne), ni nedolžno.

Udobje javne manifestacije in odsotnost obsodb zbujata skrb.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.