Etapna zmaga Magne

Agencija za okolje (Arso) je avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu gigantu Magna Steyr izdala okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah. V dovoljenju Arso ugotavlja, da je Magna s predloženo dokumentacijo in njenimi dopolnitvami izkazala, da je poseg sprejemljiv za okolje in da zaradi gradnje mejne vrednosti ne bodo presežene. Prav tako bodo v tovarni – po mnenju Arso – pri obratovanju uporabili tehnologije lakiranja, ki so sprejemljive oziroma skladne z zahtevami najboljših razpoložljivih tehnik in imajo nižje emisije hlapnih organskih spojin. Tudi glede varstva voda naj bi bil poseg sprejemljiv, direkcija za vode je Magni celo že izdala vodno soglasje.

Arso je sicer presojala tako vplive na ljudi, vodo, tla, zrak, hrup, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote kot tudi vplive na nepremično premoženje in kulturno dediščno, le prostorsko umeščanje ni bilo predmet postopka, saj se je umestitev obrata predpisala s posebnim zakonom, ki ga je vlada sprejela na vrat na nos, da si tuji vlagatelji ne bi slučajno premislil in tovarno s 400 delovnimi mesti namesto na Štajerskem zgradili na Madžarskem.

Izdano soglasje seveda še ne pomeni, da si v družbi Magna lahko oddahnejo in pozabijo na rezervni plan (gradnjo obrata na Madžarskem). Soglasje namreč še ni pravnomočno, saj se nanj lahko še vedno pritožijo stranski udeleženci, to pa so predvsem okoljevarstvene organizacije. Ali bodo to storile, bo znano, ko se bodo prebile skozi 140 strani dolgo odločbo Arso. Nedvomno pa obstaja precej tehtnih razlogov, zaradi katerih bi nevladniki soglasje lahko izpodbijali. Ključni kamen spotike bi lahko bila določitev vplivnega območja – gre za tisto območje, na katerem bo industrijski obrat Magne povzročal obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje in premoženje ljudi. Arso je pri določitvi tega območja sledila Poročilu o vplivih na okolje za industrijski obrat Magna Nukleus. Toda pozor: v tem poročilu je vplivno območje določeno zelo ozko, zaradi česar poročilo kot velik ocenjuje samo vpliv na zrak. Po mnenju nevladnikov pa naj bi imela tovarna na okolje širši vpliv, kot predvideva poročilo, na podlagi katerega je presojala Arso. Prav tako po njihovem ne gre zanemariti vpliva nameravanega posega na trajno izgubo kmetijskih zemljišč.

»Trajno uničenje sto hektarov najkakovostnejših kmetijskih zemljišč bo imelo širše vplive na okolje in ljudi, ki jih v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ne bi smeli spregledati. Omilitveni ukrep usposabljanja nadomestnih kmetijskih površin v luči kritičnega stanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji (imamo najmanj kmetijskih zemljišč na prebivalca med evropskimi državami najkakovostnejših zemljišč – njiv in vrtov – pa celo manj kot 40 odstotkov evropskega povprečja) je v bistvu zameglitev neugodnega dejstva, da rodovitnih tal, ko so enkrat uničena, ni mogoče nadomestiti,« opozarjajo predstavniki šestih okoljevarstvenih organizacij, ki imajo status stranskega udeleženca – to so Umanotera, Inštitut za politike prostora, Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, Ekologi brez meja in Cipra Slovenija.

Kaj, če okoljevarstvene organizacije pri izpodbijanju soglasja ne bi bile uspešne oz. Arso in ministrstvo za okolje ne bi upoštevala njihovega mnenja? Naslednji mogoč korak je sodišče, a tega si verjetno ne želi nihče, še najmanj pa vodstvo Magne, saj bi jim to prineslo negativno publiciteto, pa tudi zmaga ni že kar vnaprej zagotovljena, saj so sodišča v tovrstnih tožbah nekajkrat razsodila v prid okoljevarstvenikov, spomnimo se samo primera vetrne elektrarne Volovja reber. Kako bo tokrat, pa bomo še videli …