Odvečni turisti

Slovenski turizem je v razcvetu. Kombinacija povečevanja prepoznavnosti, lahke dostopnosti, relativne cenovne ugodnosti in vse pomembnejše visoke ravni varnosti je povzročila pravi naval obiskovalcev. Skoraj ne mine mesec, da ne bi poročali o novih rekordnih številkah. Junija letos smo na primer po podatkih Statističnega urada zabeležili kar 27 odstotkov več prihodov turistov kot junija lani. Število Nemcev, naših najbolj številnih tujih gostov, se je v primerjavi z lanskim junijem skoraj podvojilo.

Še leta 2010 smo v Sloveniji zabeležili nekaj več kot tri milijone prihodov turistov. Lani se je ta številka povzpela že na več kot 4,3 milijona. In letošnje leto bo spet rekordno, saj bo število prihodov glede na doslej znane podatke skoraj zagotovo preseglo 4,5 milijona.

Avgust je tradicionalno vrhunec turistične sezone. In v nekaterih najbolj obleganih destinacijah razmere le še stežka obvladujejo. »V zadnjih treh letih je število gostov in prenočitev poraslo za praktično 50 odstotkov. Srečujemo se z res neverjetnim porastom, in roko na srce, smo temu komaj kos,« je prejšnji teden za STA ‘potožil’ v. d. direktorja Turizma Bled Matjaž Berčon. Odmevalo pa je predvsem nadaljevanje izjave: »Zlasti na dnevne, slovenske obiskovalce apeliramo, da se morda v teh poletnih mesecih izognejo Bledu in si ga za svojo destinacijo izberejo jeseni, pozimi ali spomladi, ko ni takšne gneče. So pa seveda vedno dobrodošli.« Mediji so izjavo praviloma interpretirali nekoliko zlonamerno, češ, »Slovenci poleti na Bledu niste zaželeni«. Berčon je naslednji dan hitel omejevati škodo. »Moja izjava je bila bolj v smislu priporočila, da se izognejo gneči, ki je v teh dneh neznosna, predvsem na cesti od avtoceste do Bleda.«

 Wellness namesto kanalizacije

Nerodno izražen dobronamerni nasvet je odprl številna vprašanja o zmogljivosti in mejah slovenskega turizma. Smo postali žrtev lastnega uspeha? Ali gremo po poti množičnega turizma, ki se ga glede na sprejete strategije srdito otepamo? Ali Slovenci v turistični sezoni postajamo drugorazredni prebivalci?

V piranski občini se ob povečanem navalu turistov srečujejo s problemom zagotavljanja osnovnih komunalnih storitev.

Po mnenju vodje kranjskogorskega turizma Blaža Vebra mediji spet delamo iz muhe slona. »Povečan dnevni obisk v času visoke sezone je stalnica vseh turističnih krajev. Vse razvite turistične destinacije se s tovrstnimi izzivi srečujejo že desetletja. Seveda pa vsake toliko pride do spleta okoliščin, ki povzročijo izredno povečan obisk. Nanj pa se tudi z izvedenimi ukrepi za preprečevanje preobremenjenosti skoraj ni mogoče pripraviti.«

Za predsednika upravnega odbora Postojnske jame Marjana Batagelja pa je izjava direktorja blejskega turizma popolnoma neodgovorna. »Cele leto se trudiš za čim večji obisk, vlagaš v promocijo, na koncu pa gostom govoriš, kdaj naj raje ne hodijo.«

Po njegovem ta zgodba kaže predvsem na to, kako zelo je slovenski turizem nepripravljen na pričakovano rast. »Ne razmišljamo niti za eno let vnaprej, kaj šele za malo daljše obdobje. Nekateri turistični delavci si želijo samo to, da bi nam turisti s hitro pošto poslali svoje denarnice, fizično pa ne bi prihajali.«

Statistike so bile dovolj jasne, da je bilo povečan obisk mogoče pričakovati in da nas ne bi smel ujeti nepripravljene, je prepričan. »Že pomlad je nakazovala, da nas čaka nova rekordna turistična sezona. Vse napovedi Svetovne turistične organizacije so jo napovedovale in večina ljudi v turizmu se je tega samo veselila, nič pa za to niso naredili. In zdaj so gosti problem. Res ne razumem, kaj ti ljudje delajo v turizmu.«

Glavna slovenska turistična hiba je po njegovem pomanjkanje ustrezne infrastrukture. »Če na neki turistični destinaciji ni dovolj parkirišč, nastane kaos. Če ni dovolj blagajn, bodo vrste dolge. Če ni dovolj osebja, ki skrbi za goste, bo njihova izkušnja slaba. Vse to vam govorim iz prve roke. Eno leto smo se pripravljali na letošnji avgust.«

V Sloveniji smo, opozarja Batagelj, ogromno denarja zmetali v dodatno ponudbo, na primer razne wellnesse, pozabili pa smo na osnovno infrastrukturo. V piranski občini se na primer ob povečanem navalu turistov srečujejo s problemom zagotavljanja osnovnih komunalnih storitev. Kot je prejšnji teden poročalo Delo, sta bila tamkajšnje kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava predvidena za največ 35 tisoč prebivalcev, ob poletnih koncih tedna pa se jih v občini drenja več kot 40 tisoč. »Vse ima svoje meje. Tudi turistični rekordi,« je tako za Delo po fekalnem onesnaženju morja pred Bernardinom dejal direktor koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. »Nemalokrat opažamo, da posamezni členi turistične verige skrbijo za vrhunskost predvsem v lastnem žepu ali blagajni.«

 Vsi bi radi imeli polne hotele in veliko turistov, očita Batagelj, nihče pa ne razmišlja o tem, da je treba goste, ko pridejo, tudi kakovostno servisirati. »In brez ustrezne turistične in splošne infrastrukture to ni mogoče. Nedopustno je, da so na koncu žrtve tega slovenski gostje.«

Da je problem predvsem v pomanjkanju ustrezne infrastrukture, je prepričana tudi dr. Maja Uran Maravić s koprske Fakultete za turistične študije. Kot zgled na tem področju navaja Ljubljano. »Poglejmo, koliko infrastrukture se je v zadnjih desetih letih uredilo v Ljubljani, koliko pa v Portorožu ali na Bledu. Koliko toalet, koliko parkirnih mest, koliko košev, koliko klopic, koliko kopalnih mest, koliko urejenih mest z ležalniki ali stoli, koliko restavracij in barov je na primer okoli Blejskega jezera? Mislim, da je še veliko možnosti izboljšav, da sekundarna turistična ponudba postane tako lepa, kot je narava.« In šele ko bomo izkoristili vse te možnosti, lahko po njenem mnenju razmišljamo o omejitvah tamkajšnjega turizma.

Torturizem

V Sloveniji že lahko govorimo o množičnem turizmu, meni dekan Fakultete za turistične študije Janez Mekinc. In tudi o njegovih posledicah. »S pojavom množičnega turizma, kot smo mu trenutno priča v Ljubljani, na Bledu, Bohinju in v Piranu, se zmanjšuje kakovost življenja lokalnega prebivalstva zaradi zmanjšanja prometne varnosti, zmanjšanja požarne varnosti, poveča se tveganje žepnih tatvin, tatvin in vlomov v vozila ter vsiljivega beračenje.« Tu je tudi vpliv na okolje. »Množični turizem prinaša povečan ogljični odtis, večje število odpadkov, večjo porabo pitne vode … Posledic na okolje pa ne plača turistično gospodarstvo, temveč lokalna skupnost in njeni prebivalci.«

Jasno je, da merilo turistične uspešnosti države ne bi smelo temeljiti na številu obiskovalcev, temveč na uspešnem lovljenju ravnotežja med finančnimi koristmi ter družbenimi in okoljskimi stroški, ki jih turizem prinaša.

Ravnotežja ni lahko najti, pravi dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete.

»Poglejte na primer Islandijo – v primerjavi s Slovenijo beležijo značilno višje stopnje rasti turizma in se, enako kot mi, spopadajo s podobnimi vprašanji. Turizma pa ne nameravajo omejiti. Poizkušali bodo izboljšati splošno in turistično infrastrukturo.«

 Množični turizem po besedah Janeza Mekinca postane problem, ko ogroža kakovost življenja lokalnih prebivalcev. »In prav prebivalci s svojim pravočasnim odzivom so najboljši preventivni dejavnik. Prebivalci Benetk so leta in leta služili na račun turizma in trpeli brutalno torturo množičnega turizma, vendar jim je bil turizem osnovna in edina gospodarska panoga, zato je bilo njihovo potrpljenje tako veliko. V mestih, kjer je turizem zgolj ena od gospodarskih panog, kot je na primer Ljubljana, pa bo to potrpljenje zagotovo veliko manjše.«

»Večina ljudi v turizmu se je samo veselila rekordne sezone, nič pa niso naredili, da bi se nanjo pripravili. In zdaj so gosti problem. Res ne razumem, kaj ti ljudje delajo v turizmu.« – Marjan Batagelj, Postojnska jama

Medtem ko prebivalci Benetk vse bolj izgubljajo potrpljenje in organizirajo tudi protituristične protestne pohode skozi mesto, so Ljubljančani za zdaj s povečanim obiskom in življenjem v mestu zadovoljni, vsaj glede na ankete. Glavno mesto se je včasih avgusta spremenilo v mesto duhov, danes so večeri ob avgustovskih koncih tedna praktično najživahnejši v vsem letu. Se pa že pojavljajo posamezna opozorila o rasti najemnin v središču mesta in pomanjkanju najemnih stanovanj, ki jih lastniki vse pogosteje raje oddajajo v kratkoročni najem turistom kot pa v dolgoročni najem domačinom.

V Barceloni je tak dolgoleten trend privedel do moratorija na nove turistične zmogljivosti in sovražno razpoloženje do turistov med domačini, ki se je sprevrglo že tudi v grožnje z nasiljem.

Jasno je, da je Slovenija še daleč od teh skrajnih primerov in da je rast turizma, ki pomeni kar 12 odstotkov BDP-ja, dobra novica. Je pa treba biti previden, meni dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije. »Mentaliteta množičnega turizma je za Slovenijo nevarna.« Tako majhna država je z množičnim konceptom razvoja dolgoročno obsojena na neuspeh. »Turistični razvoj, ki ne vključuje lokalnega prebivalstva ali ga kakorkoli izloča, tudi tako, da se v sezoni daje prednost turistom v sezoni, je slaba poteza. Dokler so številke in kvantiteta naš cilj za ceno podrejanja in prilagajanja in nimamo sposobnosti za razumevanje turizma kot dela celovitega družbenega sistema, je turizem pač zgolj gospodarska dejavnost, ki v sezonah prinese nekaj denarja.«