Izvor Slovencev

Henrik Tuma z Janšo – nazaslišano!

V Mladini sem zasledil prispevek o nekakšnem posvetu o poreklu Slovencev, ki ga je organiziralo Gorniško društvo dr. Henrika Tume skupaj z Janševo SDS. Vodja stranke je imel glavno besedo. Ne nasprotujem, da se ljubitelji slovenskih gora združujejo in da se poimenujejo po vidnih slovenskih gornikih. Resnični ljubitelji in samo ljubitelji gora so izbrali pravo ime za svoje društvo. Tako dr. Henrik Tuma še živi med Slovenci. Nič me ne moti, če nekdo sodeluje s SDS in Janšo. Pač stvar trezne presoje! Sodelovanje z Janšo pod imenom dr. Henrika Tume pa je več kot nepojmljivo in zelo žaljivo za vse, ki spoštujemo delo dr. Henrika Tume in njegov boj za slovenstvo ter prispevek njegove družine v narodnoosvobodilnem boju med drugo svetovno vojno. To pisanje ni namenjeno kritiki Janše in njegove SDS. Gospodi iz gorniškega duštva je namenjeno s priporočilom, naj se odrečejo sodelovanju z Janšo in SDS, ki je ideološko in politično na povsem nasprotnih stališčih, ali pa naj spremenijo ime društva. V tem primeru bi jim svetoval ime generala Leona Rupnika. Zagotovo je prehodil kar nekaj naših gora med gradnjo njegove obrambne črte.

Dr. Henrik Tuma ni nikoli zanikal svoje privrženosti delavskemu gibanju in delovanju med delavci. Sebe je smatral za dejanskega socialista, čeprav je sodeloval tudi v tedanji Jugoslovanski socialdemokratski stranki, od katere pa se je oddaljil še pred združitvenim kongresom v Vukovarju 1919 v Komunistično partijo Jugoslavije. Bil ni nikoli komunist, ostal je dosleden socialist. Čeprav je Janša na svoji politični poti s tedanjo SDSS izkoristil tudi Tumovega somišljenika Ivana Cankarja, je do sedanje SDS povsem opustil socialno, kaj šele socialistično miselnost in delovanje v politiki. Zatorej je vsako sodelovanje z ekstremno desnico, kakršna je danes Janševa SDS, pod imenom dr. Henrika Tume zlagano in pritlehno.

Naravnost v nebo vpijoče krivično pa je sodelovanje z imenom dr. Henrika Tume z Janševo SDS glede njenega odnosa do kolaboracije z obema okupatorjema. Danes Janša v družbi strankarskih somišljenikov postrojava slovenske fante v domobranskih uniformah, drži »domoljubne« govore, v katerih poveličuje domobrance kot protikomunistične borce. Žal mu družbo delajo – »držijo štango« - visoki cerkveni dostojanstveniki, med njimi tudi vojaški kurat, ko naj bi po ustavi država bila ločena od cerkve. Predhodniki teh mladcev so bili Slowenische SS Hilfpolizei v službi Hitlerjevega SS Waff en, pred tem pa kot Milizia volontaria anticommunista v službi Mussolinijevih fašistov. 3. maja 1945 je proglašena Slovenska narodna vojska. Elitni vod te vojske je po ukazu šefa »slovenske« policije dr. Lovra Hacina ob petih zjutraj 4. maja 1945 v Smrečju pri Turjaku na pragu zmage in svobode okrutno pobil 31 aktivistov OF iz uglednih ljubljanskih meščanskih družin. Zaprli so jih slovenski policisti že 2. februarja 1945. Po enodnevnem zaslišanju so jih strpali v ljubljanske zapore. Ubiti so bili brez sojenja in možnosti zagovora, čeprav so bili med njimi ugledni pravniki. Razen dveh partizanov, dr. Vita Kraigherja in Viktorja Kamnikarja, so ostali bili le terenski aktivisti OF. Med njimi sta bila tudi dva sinova dr. Henrika Tume, dr. Boris star 36 let in inž. Zoran pri 33 letih ter nečakinja Neda Gerzinič, ki je imela 27 let. Ob prekopu žrtev so preiskovalci ugotovili, da je bil Zoran pobit kar s puškinimi kopiti in nato ustreljen. Druga dva sinova Branimir in Ostoja sta bila zajeta sočasno in internirana v delovno taborišče na Jezerskem. Ustreljene so bile tudi mati in dve hčeri Arko Marica, Breda in Darja, ki sta v OF bili povezani za Ostoja Tumo. Komunista sta bila samo partizana, ostali pa niso bili v Partiji. Bili so samo rodoljubi in niso sprejemali okupacije ter raznarodovanja.

Gospoda iz Gorniškega društva dr. Henrik Tuma naj se zamisli s kom sodeluje in s kom se gre politike, če je to početje politika in ne zgolj ter samo poniglavo politikantstvo.

Zagotovo pa nima nikakršnega smisla ugotavljanje porekla našega naroda. Mar naj bi bil zaledeneli Ötzi naš praoče? V času njegove zeledenitve so Germani predniki današnjih Nemcev bili še v svoji pradomovini na severu Evrope. Dvomim, da je danes v nekem Slovencu še kakšen Ötzijev gen, zagotovo pa imamo mnogi gene slovanskih narodov. Gospoda gorniki naj se posvetijo slovenskim goram, SDS pa prihodnosti slovenskega naroda. »Princ Noriškega kraljestva« pa se naj v dobro vseh nas na »sočni strani Alp« odreče želji po kraljevanju. Mu bomo zelo hvaležni.

V duhu »pietetnega« klanjanja ustašem in domobrancem ter nenehnega pleteničenja o spravi pa naj bi se tem žrtvam v Smrečju skupaj poklonili predsednik Pahor, vodja opozicije Janša ter še kakšen škof. Več bo to dejanje prispevalo spravi kot dragi betonski bloki. Nazadnje pa še upam, da razlog temu skupnemu posvetu ni bil zastonjski »vojnički pasulj« Slovenske vojske.