Padajoča drevesa

Izteklo se je razmeroma srečno, »le« z zlomljeno roko Neže M., ki je sedela v bližnjem lokalu. Nenaden padec divjega kostanja na sprehajališče na Bregu v Ljubljani bi se glede na obljudenost tega dela mesta ob petkovih popoldnevih lahko končal dosti bolj tragično.

In zgodilo se je pred županovimi očmi. »Na kraju dogodka je bil župan Zoran Janković, ki je poškodovano pospremil do reševalnega vozila. Želimo ji hitro okrevanje,« so sporočili z ljubljanske občine.

Vzrok za nenaden padec drevesa še ni znan. Kostanj je v sredo prestal »obdukcijo«, ki jo je vodil dr. Primož Oven z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izsledke naj bi javnosti predstavili prihodnji teden.

Za mestna drevesa, ki stojijo na površinah, opredeljenih kot javno dobro, sicer skrbi posebna skupina pri komunalnem podjetju Snaga, kjer je zaposlen tudi strokovnjak arborist dr. Nejc Praznik. »Še preden veja pade, bi jo radi ujeli,« je o svojem delu lani dejal za časnik Delo. Podatki o vseh drevesih v njihovi pristojnosti – nekaj manj kot 60 tisoč jih je – so shranjeni v digitalnem registru. »Vsako drevo na javnih površinah strokovnjaki enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj.« Kostanje na Bregu so v okviru rednega vzdrževanja nazadnje pregledovali aprila.

Najverjetnejši vzrok so glive, ki les nevidno razkrajajo od znotraj. Novice o nenadnem padcu na videz zdravega drevesa so po svetu v lokalnih časopisih precej pogoste in vzrok je praviloma prav razkroj zaradi gliv. »Na prisotnost razkroja v živih drevesih vplivajo stresi urbanega okolja, ki segajo od splošnega slabljenja imunskega sistema do pogostih poškodb vej in korenin,« so v študiji zapisali dr. Giovanni Nicolotti z Univerze v Torinu in sodelavci.

Ljubljanski Breg je bil pred leti temeljito prenovljen. Na občini pravijo, da ob vsaki prenovi izvajajo nadzor, da bi drevesa in njihove korenine ohranili nepoškodovane.

Mestno okolje do dreves ni najprijaznejše. »Dreves naj sploh ne bi obdajali z betonom, to niso rešitve, kvečjemu začetek težav,« pravi dr. Janez Pirnat z Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Na zdravstveno stanje dreves vpliva toliko dejavnikov kot na zdravje ljudi, opozarja arboristka dr. Lena Marion iz podjetja Tisa, »le da so mestna drevesa odvisna tudi od ljudi, ki s svojimi dejanji vplivajo na njihove rastne razmere, ljudje pa lahko sami kaj naredimo za svoje zdravje«. Za drevesa po njenih besedah velja, da poškodb ne zacelijo. »Škoda, ki je enkrat narejena z napačnimi rezi krošnje ali korenin, se lahko popravi le izjemoma. V splošnem pa beton drevesom prej škodi kot koristi.«

Občina že načrtuje pregled vseh kostanjev na Bregu. Morda bo treba katerega od njih preventivno posekati. Tokrat za spremembo verjetno ne bomo priča protestom, ki so postali tako rekoč stalnica ob načrtovanih posegih v mestno drevje. »Ko stroka ugotovi, da je treba staro drevo odstraniti, se organizirajo razne civilne iniciative, ki temu brez tehtnih argumentov nasprotujejo,« je lani za Delo potožil Matjaž Karner, vodja enote za zelene površine pri Snagi.