25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
Matura v dobi glavarine
Inflacija vpisnih mest na fakultetah, ki je posledica financiranja po številu študentov, je razvrednotila maturo
Informativni dan na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani
© Borut Krajnc
Splošna matura je temelj slovenskega izobraževalnega sistema. Omogoča vpis na fakultete, ki – za zdaj – ostajajo pomembna, čeprav morda ne več ključna točka za vstop na trg dela. A težava je, da velik del visokega šolstva v želji po zapolnitvi študijskih mest vztraja pri prenizkih merilih znanja za vstop na fakulteto, to pa vodi v razvrednotenje mature. Ta je, namesto da bi bila osrednje, odločilno preverjanje znanja, prevečkrat zgolj formalnost, ki jo morajo dijaki opraviti – pa čeprav slabo. Tudi slabo je namreč za preveč slovenskih fakultet še zmeraj dovolj dobro. Toda nekritično odpiranje visokega šolstva usodno vpliva ne le na celotni izobraževalni sistem, temveč na vso družbo. »Z maturo samo po sebi ni nič narobe. Težava je v univerzah, ki se držijo preverjenih receptov in ne spremenijo kriterijev vpisa. Namesto da bi zaostrile kriterije za študij, jih še znižujejo,« pravi član Državne komisije za splošno maturo, ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.