Nove dimenzije zajtrka

Bistro Ek
Petkovškovo nabrežje 65, Ljubljana
Tel.: 070 146 207
V Eku lahko zajtrkujejo zgodnji petelinčki in zaspanke muce mace, saj je odprt vsak dan od 7. do 18. ure.

Ambient:
težka industrija, z do ceglov/ kamnov olupljenimi stenami in čeznje napeljanimi žicami; hvalimo zvočno podobo – na uho so mi prišli celo Digable Planets

Napitki:
kave, smutiji, džusi, čaji, limonade; pa peščica vin (Movia, Terpin, Burja); rokodelsko pivo Kabinet; nekaj koktajlov in žganic

Dostopnost:
spodnji del Petkovškovega nabrežja je za zdaj še parkirna cona; gibalno ovirane čaka nekaj precej strmih stopnic

Fino:
jajca benedikt & royal krožnik s paradižniki in ribezom hitra in pozorna strežba

Ne tako fino:
sveža deska

Sveža deska stane 6, jajca benedikt so 6, royal 7, paradižniki so 8,5 (+ losos 5,5), francoski toast – rezina je 5, cimetov kruhek pa 3,5 evra

»To, da končno enkrat dobimo jutranjo izmeno, ne da non-stop tolčemo popoldance ali večerce … pa še na domačem dvorišču!« se je ob prevzemu potnega naloga v Konzumovem logističnem centru tokratne misije iskreno razveselila poročevalska ekipa in se zarana odpravila na vogal (po mariborsko bi to bilo ek; izgleda da bo zdaj tako tudi po ljubljansko) Petkovškovega nabrežja in Usnjarske ulice, kjer obratuje zajtrkovalno-brunchevski bistro Ek. Ta je eden od tistih placev, kjer se, če si bližje petdesetim kot tridesetim letom, nimaš košate brade in/ ali tatuja in/ali piercinga, najprej počutiš malo alieniranega, ampak številno, urno, prijazno, pozorno in nespakljivo osebje hitro poskrbi, da se ta občutek razblini. Staroindustrijski ambient je zdaj na trendovskem vrhuncu, a tukaj, kjer so bajte res stare, se ne zdi odveč. Še posebej, ker gostje kot zastonjski bonus dobijo še drug trend: ob obisku toalet se mi je Ek zazdel kot escape room, jaz pa sam sebi pred enim in drugim zaprtim železnim pravokotnikom brez kljuke, predvsem pa z namiljenimi rokami pred zagonetno vodno pipo kot dezorientirana, opravilno nesposobna budala.

Z jedilnikom je lažje – napisan je na eni strani in sestavljen iz raznih zajtrkovalnih principov – granol, sladkega peciva, tako in drugače pripravljenih jajc, opečenih kruhov ter z različno robo obloženih desk in krožnikov. Jajca benedikt in royale se razlikujejo le v tem, da so ena obložena s šunko, druga s prekajenim lososom, oboja pa so bila vrhunska: dovolj kompakten angleški mafin, da se ni razčofotal pod drugimi elementi, v nulo poširanimi jajci in svilnato holandsko omako. Veliko veselja je bilo tudi s krožnikom, na katerega so zložili različno obarvane drobne paradižnike in jagode rdečega ribeza, vse skupaj povezali s super kremastim pestom iz buče in dodelali s kroglo bivolje mocarele in baziliko, za dodatek pa smo naročili še kos pečenega lososa s hrskajočo zapečeno kožo in mehkimi, sočnimi lističi mesa. Kakšen dodaten sočen element bi lahko ekovci dali na desko, ki jo poimenujejo sveža, saj nekaj rezin avokada in pretrde hruške ni dovolj za osvežitev zajetnih rezin popečenega brioša, orehovih jedrc in kosov močne gorgonzole. Mladinskemu odseku sem nato dovolil še planiti po cukru in se močni skušnjavi, da bi popečene rezine sladkastega brioša z angleško kremo in popečenimi breskvami pojedel kar sam, upiral tako, da sem tu in tam ugriznil v mehak, dišeč, v spiralo zvit cimetov kruhek.

Ek je za zdaj na še ne sturistiziranem delu Petkovškovega nabrežja dovolj osamljen lokal, da poleg celodnevne ponudbe zajtrkovalnega tipa prigrizkov zmore ponuditi tudi predah od centrskega šundra, predvsem pa v Ljubljani redko videno učinkovitost strežnega osebja. Kljub temu – in ker je prostor brez zunanjih mizic bolj majhen – je sredi dneva in za konec tedna priporočljiva rezervacija. Tako ali tako pa za obisk velja izkoristiti predvsem zgodnje ure, ko drugje po centru še dremajo. Pomni Feotovo modrost: najlepša jutra so zjutraj.