(Selektivna) e-demokracija

Jeseni se bomo dvakrat podali na volišča. 25. septembra bomo odločali pro et contra gradnji »drugega tira«, 22. oktobra pa izbirali novega predsednika RS. Medtem ko so konec junija pobudniki za »referendum o drugem tiru« že uspeli zbrati dovolj glasov za njegov razpis, pa lahko ta čas državljani še prispevajo svoj glas v podporo svojemu kandidatu na predsedniških volitvah, če bo kandidiral s podporo volivcev. Podpreti ga mora vsaj 5000 državljanov in državljank.

V obeh primerih je potrebna podpora volivcev. Zanimivo, morda celo nenavadno pa je, da je mogoče razpis referenduma podpreti z elektronskim podpisom na državnem portalu e-uprava, za podporo kandidatu za predsednika pa je obvezen fizičen podpis na ustreznem obrazcu.

Dušan Vučko, predsednik državne volilne komisije, zatrjuje, da ne gre za različno »vrednotenje« oblik demokratičnega izražanja podpore. Razlog je, da je bil zakon o referendumu in ljudski iniciativi noveliran, zato so vanj tedaj umestili tudi možnost elektronske podpore, zakon o volitvah predsednika pa še čaka na posodobitev.

Volitve, parlamentarne in predsedniške, ter referendumi so seveda najvišji izraz demokratične volje ljudstva. Zato je treba ob uvedbi elektronskega glasovanja na daljavo (torej preko interneta) poskrbeti za visoke standarde varnosti, ki omogočajo anonimnost ter preprečujejo zlorabe in manipulacije z glasovi volivcev. Tehnologija zagotavljanja varnosti elektronskih volitev dejansko (še) ni kos tej nalogi. Ni naključje, da je Estonija edina država, ki je vsem volivcem omogočila volitve prek spleta, saj je že pred leti uvedla osebne izkaznice s čipom.

A nekaj so volitve, drugo pa so elektronski podpisi za izražanje podpore. Ni sicer znano, koliko državljanov je z elektronskim podpisom na e-upravi podprlo referendum o drugem tiru, saj na ministrstvu za notranje zadeve nimajo teh evidenc. Po nekaterih ocenah je bilo med 50 tisoč podpisi nekaj tisoč elektronskih.

Dovolj, da bi resno razmislili o uvedbi elektronskega glasovanja za vse primere odločanja, kjer je potrebna podpora volivcev. Seveda pa bi morali novelirati zakon o volitvah predsednika, za kar je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu.