Hlebček & co.

Gostilna Jakomin
Kubed 3
tel.: 031 368 741
Jakominovi za nabiranje moči koristijo srede in četrtke, vse preostale dneve pa ribajo gomoljike od 11. do 22. ure.

Ambient:
pokrita terasa za sezonske momente, znotraj pa kamen, terakota in les

Napitki:
odprta malvazija in refošk, tudi nekaj buteljk, ki pa niso evidentirane in prezentirane; iz pivske pipe teče velkopopovicky kozel

Dostopnost:
pred gostilno je nekaj parkirnih mest, ko jih zmanjka, je treba čez cesto in kakšnih sto metrov naprej do gasilskega doma; za gibalno ovirane ni ovir

Fino:
pozornost do prikuh in prilog vse s tartufi (brez tartufate)

Ne tako fino:
pečen krompir

Fazanja pašteta stane 6,5, fritaja z jurčki 7, s tartufi pripravljeni fuži 14 in ombolo 17, telečja rebra 9,5, sladice so po 4 evre.

»Točno na tem ovinku je mama ponavadi odprla vrečko s pohanci!« se je otroških cestnih popotovanj do sindikalnih prikolic v avtokampih zahodne Istre malo pod Črnim Kalom spominjal za zgodovinski spomin zadolženi član Konzumove ogledniške ekipe. Ki je potem parkirala le nekaj ovinkov naprej in zavzela udobne pozicije v obcestni postojanki Jakomin v Kubedu. Jakomin je ena od gostiln, ki bi zavoljo preusmeritve glavnih prometnih tokov – v tem primeru na istrski ipsilon – lahko pristala na seznamu ogroženih vrst starih klasičnih obcestnih gostiln, a je iz starih časov očitno prenesla dovolj kredita, v novih pa premogla dovolj energije in posluha za posodabljanje ponudbe, da je ostala v resni formi in da so njene kapacitete dovolj zapolnjene za dobro počutje gostov (posedanje v praznih gostilnah je približno tako zabavno kot gledanje ponovitev tekme prve slovenske nogometne lige) in poslovno zdravje pogona.

Jakomin ima gostoljubno navado, da na vsako mizo prinese topel hlebček kruha, na katerega smo najprej mazali s fino naribanimi tartufi prekrito fazanjo pašteto, nato pa z njim pomazali krožnik sočne fritaje z jurčki. Neprimerljivo boljše od popotniških pohancev, nostalgija gor ali dol! Gomoljike – zdaj so v sezoni najmanj aromatične, črne poletne; kakšen aromatski žur bo pri Jakominih šele pozno jeseni in pozimi! – je glavni mojster ceremonije s svojo belo orokavičeno roko radodarno nalistaval tudi prek domačih fužev in na z ogljem podkurjeni gradeli opečenem ombolu, pri čemer velja kot posebej pohvalno omeniti Jakominovo prakso popolnega ignoriranja tartufate in ostalih spahovanje povzročajočih gomoljičnih zvarkov.

V Kubedu prakticirajo še eno pohvale vredno reč, ki bi se je lahko oprijeli slovenski gostinci – pozornost do zelenjavnih prilog in prikuh. Človek bi se namreč zlahka navadil dejstva, da lahko za bagatelo naroči simpatičen nabor domačih vložnin – poleg oliv so tu še bučke, kumare, paprika in poganjki divjega česna (za te mladi oštir napoveduje, da so the next big thing; zakaj pa ne?), pa tudi tega, da krasna pečena telečja rebra pospremi z izjemnim, s panceto in paradižnikom dušenim grahom. In prav tako všečnimi dušenimi bučkami. In odlično blitvo. No, pa res zanič – premalo kuhanim, nič hrustljavim, ne-tič-ne-miš – pečenim krompirjem. Je pa res, da smo bili že ob naročilu seznanjeni z načinom priprave, tako da feler pripisujemo naši kaskaderski naravi in profesionalnim tveganjem. Bottom line: ne naročite pečenega krompirja, razen če bodo Jakomini tole brali in primerno ukrepali. Vnos ogljikovih hidratov naj si bralstvo zagotovi s sladicami: če gre soditi po uspešno izvedeni kreativni vaji v slogu rumove kroglice in najboljša mangova sladica zadnje petletke – puristična mega mangova strjenka z jogurtom, je to popolnoma varna izbira. Kar pravzaprav velja za celoten obisk; vključno z za količino naribanih podzemeljskih gniloživk več kot zmernim zaključnim računom.