15. 9. 2017 | Mladina 37 | Družba
Kovanje dobičkov s smetmi
Zakaj ravnanja z odpadki ne gre prepustiti trgu
Predelava bioloških odpadkov
© David Lotrič
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji zgrajenih sedem centrov za ravnanje z odpadki. Največji med njimi je začel obratovati konec leta 2015 na ljubljanskem Barju. Vanj je vključenih 50 občin, na leto pa lahko sprejme 150 tisoč ton mešanih in 20 tisoč ton bioloških odpadkov. Gradnja tega ogromnega centra, ki ga upravlja ljubljanska Snaga, je stala 160,71 milijona evrov, od tega je 77,57 milijona prispeval evropski kohezijski sklad, 66,64 milijona so zagotovile občine, 16,50 milijona pa je prispevala država. Čeprav bi moral biti center na Barju uspešnica, še vedno ni rentabilen, javno podjetje Snaga pa je zaradi tega v rdečih številkah. Razlog za to je taktiziranje občin. Predvideno je bilo, da bodo občine, ki so podpisale pristopno pogodbo, na Barje vozile vse komunalne odpadke, tudi biološke, vendar nekatere tega še vedno ne počnejo, zato zmogljivosti centra niso polno izkoriščene. Vse skupaj je še poslabšalo vztrajanje ministrstva za okolje, da obdelavo biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev prepusti trgu, namesto da bi to dejavnost opravljali kot gospodarsko javno službo. Šli so tako daleč, da so ljubljanski mestni občini, ki se je privatizaciji ravnanja z biološkimi odpadki uprla, zagrozili z ustavnim sporom. Spor med državo in ljubljansko občino se je vlekel več mesecev, župan Zoran Janković je protestiral pri predsedniku vlade Miru Cerarju, na koncu pa je država vendarle popustila. V osnutku novega zakona o varstvu okolja je obdelava ločeno zbranih bioloških odpadkov opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Do obrata v stališču ministrstva je prišlo predvsem zaradi bojazni, da bi Evropska komisija lahko terjala vračilo skoraj 78-milijonskega vložka, če bi obdelavo bioloških odpadkov prepustili trgu. Regijski center na Barju je bil namreč že od začetka predviden tudi za obdelavo bioloških odpadkov. Če pa bi ga obravnavali kot del tržne infrastrukture, bi komisija lahko trdila, da je šlo pri 78 milijonih za nedovoljeno državno pomoč. Odločitev države, da ravnanje z odpadki ostane v domeni javne službe, pa se ne zdi logična vsem. Gospodarska zbornica trdi, da gre za »ukinitev svobodne gospodarske pobude in tržne konkurence«, ki bo vplivala na zvišanje cen.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.