Rana ura,  slaba ura

Prvega septembra so se kot vsakič ob začetku šolskega leta zvrstili pozivi pristojnih k varnosti otrok v prometu in čestitke prvošolcem za prvi šolski dan.

Alešu Primcu, predsedniku stranke Glas za otroke in družine, pa se je zazdelo, da bi moral biti poudarek drugje. »Po naši zmagi se bo pouk v osnovni šoli začel najkasneje ob 7.30. Začetek ob 8.30 je zgrešen,« je zapisal na Twitterju.

V večini slovenskih osnovnih šol se pouk začne med 8. uro in 8.30, ne sme pa se začeti prej kot ob 7.30. Za srednje šole velja priporočilo začetka pouka ob 8. uri.

»Pozno odhajanje v šolo in službo uničuje otroke in družine,« je nadaljeval Primc. »Učenje otrok jutranjega poležavanja in nočnega norenja je katastrofa. Načrtovalci pouka ob 8.30 so računali, da so vsi starši brezposelni.«

Primčevo stališče je v popolnem nasprotju z mnenjem strokovnjakov. Številne raziskave kažejo na pozitivne učinke kasnejšega začetka pouka. V ZDA veliko šol začetek pouka prestavlja celo na 9. uro; k temu jih spodbuja Ameriška akademija za pediatrijo.

Ključni razlog za znanstveno podporo kasnejšemu začetku pouka je pomanjkanje spanja, s katerim se spopadajo najstniki, ki jim zakasnjeno izločanje melatonina preprečuje zaspati dovolj zgodaj, da bi ob zgodnjem začetku šole »odspali« priporočenih 8,5 do 9,5 ur. Kronično pomanjkanje spanca pa ima posledice. »Lahko vpliva na poslabšanje varnosti v prometu, na povečano nagnjenost k tveganim oblikam vedenja z zlorabo različnih prepovedanih substanc in šolsko neuspešnost; kot ugotavljajo v zadnjem času, pa tudi na povečano nagnjenost k debelosti, ki za seboj potegne še druge zdravstvene težave, na primer dodatne motnje spanja,« je že predlani za Mladino povedala somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar z ljubljanske Pediatrične klinike.

Ko so Aleša Primca opozorili, da so njegova stališča v nasprotju z znanstvenimi dognanji, se je zatekel h »kmečki pameti«. »Rana ura, zlata ura. Zaupam preizkušeni slovenski tradiciji, ne izrojenim levičarjem, katerih namen je pohabiti otroke na vseh področjih.«

Za dr. Barbaro Gnidovec Stražišar pa so takšni pozivi »neumestni in povsem v nasprotju s fiziologijo in prizadevanji stroke po vsem svetu za bolj kakovostno in uspešno življenje naših najstnikov«.

Za otroke gre.