Javnomnenjski kirurgi

Okoljevarstveno soglasje za lakirnico družbe Magna Steyr v Hočah je pravnomočno. Do torka, ko se je iztekel rok, se ni pritožila nobena nevladna organizacija. Vse so uspeli prepričati z dodatnimi zavezami in protokoli.

Zdaj Magna lahko zaprosi za gradbeno dovoljenje, ki bi ga po napovedih gospodarskega ministra Zdravka Počivalška lahko dobila na začetku prihodnjega meseca.

Okoljevarstvene organizacije pa bodo potrebovale precej časa, da si bodo opomogle od pritiskov in izgube vere v svoj legitimni položaj v družbi. Javnost, ki jo je običajno dokaj preprosto prepričati z argumenti o varovanju okolja, se je tokrat ob izdatni medijski podpori večinsko postavila na drugo stran.

»V resnici gre za popolno zmago korporativnega kapitala, ki je najprej izsilil lasten zakonodajni postopek, nato pa z neverjetnim pritiskom organiziral konsenz, v katerem je nasprotovanje postalo sovražno dejanje,« dogajanje analizira okoljski filozof dr. Luka Omladič. »Ne moremo obsojati okoljskih nevladnih organizacij, da so se ob tem neznosnem pritisku umaknile. Lahko pa ugotovimo, da je popolnoma odpovedala vsaka zelena politična sila, če ta v Sloveniji sploh obstaja. Nevladne organizacije so ob simbolnem linču ostale same, popolnoma brez politične podpore.«

To je po njegovem mnenju nova realnost, v kateri smo se znašli. »Nobene iluzije nimam, da se ne bi ponovila ob naslednjem primeru, ko bo korporativni kapital naletel na najmanjši odpor proti kakemu prihodnjemu projektu. Nasilništvo deluje.«

Grožnje s selitvijo projekta na Madžarsko ob hkratnem poudarjanju velikega števila prijav za delo v obljubljeni lakirnici so med lokalne prebivalce vnesle veliko nemira.

Nič čudnega ni, da si je Magna za pomoč v Sloveniji izbrala agencijo Pristop. Najprej si je njihovo podporo tako ali tako zaželelo gospodarsko ministrstvo.

»Zgodbe z domnevnim delnim gradbenim dovoljenjem na Madžarskem ni mogoče razumeti drugače kot metodo pritiska in ustvarjanja živčnosti v javnosti. Ta živčna javnost pa se seveda potem odzove po svoje,« pravi župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar.

Kremžar je v imenu občine sodeloval v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, a so ga zagotovila o nadgradnji kanalizacijskega omrežja, zmanjšani porabi vode in dodatnih subvencijah prebivalcem občine za prehod na čistejše načine ogrevanja zadovoljila, zato se je pritožbi med prvimi javno odpovedal.

A kljub temu za dogajanje ne najde lepih besed. »Kar se je dogajalo, je ogabno. Že 20 let me nista klicala moja nekdanja kolega, bivša mariborska župana Križman in Sovič. Zdaj sta me.« Kot pravi, je zaradi tega nekoliko začuden. »Križman se sicer tu in tam še pojavlja z mnenji o kakšnih zadevah, Sovič pa se po koncu županskega mandata ni praktično nič oglašal. Zdaj pa se je nenadoma pojavil.«

In njuni argumenti ga niso prepričali. »Pravita, da se bojita, da v primeru odhoda Magne ne bi bilo več nobenih tujih investicij v Sloveniji. Jaz pa se bojim, da bodo v primeru, da se naložba Magne vendarle zgodi, vsi investitorji pričakovali toliko, kot je dobila Magna, ali pa še več.«

Alojz Križman in Boris Sovič sta s posredovanjem in predlogom o vzpostavitvi neodvisnega nadzora nad delovanjem Magne v Hočah dejansko veliko pripomogla, da se je zgodba zaključila brez pritožbe katere od nevladnih organizacij. »Veliko ljudi je bilo zaskrbljenih, da bi tako pomemben projekt, z gospodarskega in socialnega vidika, lahko propadel,« odločitev za angažiranje pojasnjuje Sovič, sicer direktor Elektra Maribor. »Zlasti mladi so se začeli obračati na naju z g. Križmanom, da bi se kot neobremenjena sogovornika vključila in poskušala doseči kakšen dogovor.« Kakršne koli drugačne spodbude ali stranske koristi odločno zavrača. »Od nikogar nisva dobila nikakršnega plačila.«

Uveljavljeni pristop

Akcija »Ne boste nam vzeli Magne« je bila tako učinkovito izpeljana, da se je marsikdo spraševal, kdo vleče niti v ozadju. »Tako dobro medijsko koordinirana akcija se težko zgodi spontano,« je na Facebooku zapisala pravnica dr. Barbara Rajgelj. »Je možno, da za akcijo ’Boj Štajercev za delovna mesta in proti Žabarjem’ stoji kakšna PR agencija, recimo Pristop?«

Na agenciji Pristop so nam potrdili, da res delajo za Magno. »Podjetje Pristop z družbo Magna Steyr sodeluje od konca maja 2017, in sicer na področju korporativnega komuniciranja v Republiki Sloveniji. Naše komunikacijske aktivnosti so stremele k predstavitvi ciljev investitorja in multiplikativnih učinkov naložbe za širše okolje,« je v elektronskem sporočilu v imenu družbe zapisala višja svetovalka na Pristopu Marjeta Tič Vesel.

Družba Pristop je ena največjih in najbolj vplivnih oglaševalskih in PR agencij v Sloveniji, katere pogosta stranka so tako zasebna podjetja kot državne ustanove. Njen dolgoletni direktor je bil nekdanji urednik Mladine Franci Zavrl, ki pa je družbo pred štirimi leti zapustil. Predsednik uprave je sicer že od leta 2007 Primož Pusar, ki je od lani posredno tudi Pristopov največji posamični lastnik.

V Pristopovem imenu sta za Magno delovala tudi nekdanji predstavnik poslanske skupine stranke SMC za odnose z javnostmi Slavko Gegič in nekdanja državnozborska poslanka Melita Župevc.

»Kjerkoli se pojavimo, kar koli se pogovarjamo, je zraven predstavnik močne PR agencije, ki očitno vse to obvladuje in pelje,« je svoj vtis povzel Leo Kremžar.

Okoljevarstveniki neuradno sumijo, da je prav Pristop poskrbel tudi za shod prebivalcev Hoč in okolice pred sedežem nevladnih organizacij na Trubarjevi v Ljubljani v podporo gradnji tovarne.

V Pristopu to zanikajo, pritrjuje pa jim tudi nekdanji župan občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš, ki je vodil štajersko odpravo. »V torek, 22. avgusta, sem bil gost na Odmevih. Po tistem so me začeli klicariti ljudje z domačega konca, češ, kdaj gremo v Ljubljano povedat, kar si mislimo. Saj veste, če si 16 let na občini, od tega 8 let župan, te ljudje poznajo. Najprej nad tem nisem bil navdušen, a sem vendarle rekel, da če se med seboj dogovorijo, lahko jaz organiziram avtobus. Plačal sem ga iz lastnega žepa, 195 evrov.« Za agencijo Pristop, pravi, ni še nikoli slišal.

Prav tako Pristop zavrača namigovanja, da so k ukrepanju spodbudili bivša mariborska župana. »Z dr. Sovičem in dr. Križmanom smo se prvič srečali in spoznali, skupaj z investitorjem, v Mariboru, ko sta predstavila predlog o neodvisnem okoljskem monitoringu ter nekatere druge predloge.«

Kot nam je povedal Boris Sovič, je Pristop od takrat »pogosto nastopal kot posrednik pri komunikaciji z Magno«.

Okoljevarstvene organizacije bodo potrebovale precej časa, da si bodo opomogle od pritiskov in izgube vere v svoj legitimni položaj v družbi.

Vse pogovore pa so po zagotovilih Pristopa vodili predstavniki Magne. »Pri pogovorih smo sodelovali le v organizacijskem in komunikacijskem pogledu. V vsebinskem smislu je pogajanja vodil izključno projektni team Magna Steyr.«

Nič čudnega ni, da si je Magna za pomoč v Sloveniji izbrala agencijo Pristop. Najprej si je njihovo podporo tako ali tako zaželelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izbrali so jih namreč na javnem razpisu za »zunanjega svetovalca za komuniciranje pri pridobivanju tujih neposrednih naložb«, a sta jim pritožba in kasnejša razveljavitev razpisa na Državni revizijski komisiji preprečili podpis pogodbe. Vseeno so na koncu pristali v isti ekipi.