Nesmiselno uravnoteževanje

Če ste spremljali zadnje predreferendumsko soočenje na TV Slovenija, ste opazili, da so enega od gostov iz televizijskega studia odpeljali varnostniki. Šlo je za Egidija Kozjeka (predstavnika Stranke enakopravnih dežel), ki je med oddajo začel metati papirje in se nasilno vesti. Kdo je kriv za takšne incidente? Nacionalna televizija, ki goste, znane po problematičnosti, vabi, ali gostje, ki se v oddajah neprimerno vedejo?

Uredniki in vodilni na nacionalki se otepajo odgovornosti, češ da jim zakon o volilni in referendumski kampanji narekuje, da morajo povabiti vse uradne organizatorje referendumskih kampanj. Pravno-formalno imajo prav. Če uradno prijavljenih organizatorjev referenduma ne bi povabili v studio, bi kršili 2. odstavek 6. člena zakona o volilni in referendumski kampanji. S tem dejanjem pa bi hkrati kršili tudi pravila RTV Slovenija za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o vprašanju zakonodajnega referenduma.

In kakšne so sankcije, če prošnjo organizatorji zavrnejo? Za kaznovanje RTV Slovenija je pristojna inšpekcija za kulturo in medije, zagrožena kazen pa je od 1500 do 4500 evrov za televizijo in od 350 do 650 evrov za odgovorno osebo. Nič takšnega za televizijo z letnim proračunom približno 120 milijonov evrov.

A vendar so takšna soočenja, kakršno je bilo v četrtek pred referendumom o gradnji drugega tira, povsem nesmiselna, pravzaprav so škodljiva, z vidika vsebine in demokracije. Demokracija pač ne pomeni, da so vsa mnenja enakovredna, da imajo enak pomen ter da lahko različna gibanja izigravajo zakonodajo.

Poudariti pa je treba, da se o tem spornem delu zakona pogovarjamo že deset let in da z RTV Slovenija ali ministrstva še nikoli ni prišla uradna pobuda, da bi člen o nesmiselnem uravnoteževanju spremenili. Morda jim tako ustreza, ker jim nato za takšne oddaje ni treba prevzeti odgovornosti. Vseeno obstajajo tudi druge, boljše rešitve. Lahko bi poleg zakonsko predpisane oddaje naredili še eno, ki bi bila narejena z upoštevanjem profesionalnih novinarskih standardov. Lahko bi predvajali izjave organizatorjev kampanje in ne bi pripravljali nesmiselnih soočenj. Možnosti je še več.

»Ta težava je vidnejša zadnja leta, začela pa se je z incidentom Ladislava Trohe v oddaji, ki jo je vodila Jelena Aščić in kjer so se voditeljica in gostje ob njegovem agresivnem obnašanju zbali za svojo varnost. In če je takšen gost kasneje prijavljen kot uradni organizator referendumske kampanje, ga mora po tej logiki nacionalka, kljub slabim izkušnjam v preteklosti, ponovno povabiti v televizijski studio. Čeprav bo morda celo ogrožal varnost prisotnih,« opozarja strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljevič in dodaja, da je težava tudi v številnosti referendumskih organizatorjev, saj je fizično nemogoče v studiu v eni uri zagotoviti kakovostno razpravo, če bi morali to omogočiti denimo sto ljudem.

Omenjeni zakon je zaradi vsega naštetega potreben konkretne spremembe. Žalostno pa je, da moramo na to opozarjati tisti, ki RTV Slovenija spremljamo zgolj prek televizijskih zaslonov.