NKBM pere bolje

V nadaljevanju podajam prikaz nasprotnih dejstev k članku z naslovom »«NKBM pere bolje« avtorja Vasje Jagra, objavljenem v reviji MLADINA dne 29.9.2017 na strani 19 – 25. Ker je objavljeni članek daljši, bom v nadaljevanju tudi jaz nekoliko bolj podrobno predstavil svoje mnenje.

Najprej, na položaj predsednika Nove KBM me je marca 2012 soglasno imenoval nadzorni svet Nove KBM, ki ga je imenovala še Pahorjeva vlada. Janševa vlada z mojim imenovanjem nima nič. Nisem bil in nisem član nobene politične stranke in sit sem pavšalnega etiketiranja še več kot petindvajset let po razglasitvi samostojnosti naše države. Od okoli desetih vabljenih kandidatov sva se zaslišanja pred tem nadzornim svetom odzvala le dva kandidata. Kdo pa bi prišel v službo v takšno banko, kjer so že vsi volkovi po Sloveniji tulili, da je v njej nekaj hudo narobe? Jaz sem se za ta izziv odločil, ker je bila Nova KBM mariborska regionalna banka in mi kot Mariborčanu preprosto ni bilo vseeno, niti mi danes ni žal, da sem v banko prišel.

Novinar se v članku opira na interni zapisnik o opravljenem celovitem pregledu poslovanja Nove KBM na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT) od novembra do decembra 2014. Sicer ne vem, če je dokument pristen, pa dajmo predpostavljati, da je. Dokument nosi oznako ZAUPNO, kar pomeni, da ima stopnjo tajnosti po zakonu o tajnih podatkih. Kolikor vem, lahko pa da se motim, takšne zapisnike običajno prejemajo člani sveta Banke Slovenije (BS), torej guverner in viceguvernerji, niti jih ne prejema banka, ki je bila inšpicirana. V vsakem primeru je bil s posredovanjem dokumenta novinarju po mojem mnenju hudo kršen prej omenjeni zakon o tajnih podatkih, po kazenskem zakoniku pa, kolikor vem, je to celo kaznivo dejanje in za to zagrožena celo zaporna kazen. Dejstvo je, da je ta dokument zame nov, nikoli ga nisem prebral v celoti (razen po odsekih iz medijev), od BS pa tudi nisem prejel končnega poročila o predmetni zadevi, niti ne odredbe z ukrepi, nisem bil niti vabljen kot takratni predsednik uprave na pogovor v BS, kot je bila, kolikor vem, takratna pooblaščenka za PPDFT na Novi KBM gospa Vesna Rožanc. Njo so vabili, mene, ki pa mi očitajo navedene nepravilnosti, pa ne. Kakšna pravna država je to? Kako se naj branim, če nimam v roki nobenega verodostojnega dokumenta?

Z inšpektorji BS, ki jih je vodila gospa Jelena Milošević, sem imel decembra 2014 samo en kratek pogovor v času pregleda področja PPDFT na Novi KBM, skupaj s kolegico v upravi, članico uprave gospo mag. Sabino Župec Krajnc. Miloševićeva je po mojem mnenju že na sestanek prišla vidno nastrojena proti meni in ko sem naposled prišel do besede, me je prekinjala in na koncu celo nespodobno dvigovala glas nad menoj. Po mojem mnenju vsekakor obsojanja vredno obnašanje inšpektorja BS. Nisem imel niti možnosti, da ji razložim moj pogled, saj ga je po mojem mnenju apriori zavračala. Zato se navedbam v omenjenem zapisniku v reviji Mladina sploh ne čudim, sploh o neverjetni predrznosti pripravljalcev omenjenega dokumenta, ki so predlagali prejemnikom dokumenta, da bi mi morali kot predsedniku uprave celo odvzeti licenco BS za vodenje banke zaradi domnevnih nepravilnosti, ki jih navaja zapisnik, ki ga sploh nisem videl in nisem imel priložnosti nanj dati pripombe. Celotno zadevo sem predal mojemu odvetniku, ki bo proučil možnost pravnih sredstev za zaščito mojega ugleda in integritete, saj je prej navedeno po mojem mnenju višek neetičnega in neprofesionalnega ravnanja.

Vesna Rožanc, nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (PPDFT) v Novi KBM, pozablja predvsem na nekaj dejstev. Rožančeva ni bila na Novi KBM v službi zgolj zato, da bi opozarjala upravo, kot to tako rada poudarja v svojih izjavah v medijih, ampak da bi tudi kaj naredila, da bi bil sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v Novi KBM boljši in transparentnejši, kar ji je sicer izrecno nalagal Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v 42. členu, naloga uprave v 43. členu zakona pa je, da ji pri tem zagotovi vse pogoje. Zgolj z opozorili upravi se je po mojem mnenju postavljala nad upravo banke in ji po mojem mnenju želela naprtiti vso odgovornost za pomanjkljivosti, kot da ne bi poznala zakona, da je za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje sistema odgovorna izključno ona, kar bi lahko storila sama in sploh ne bi potrebovala soglasja uprave. Ne spomnim pa se tudi, da bi hkrati z opozorili predlagala tudi sklepe upravi z določno navedenimi vsebinskimi aktivnostmi, roki in nosilci izvedbe, ki jih je potrebno izvesti za odpravo pomanjkljivosti sistema PPDFT, kar je bilo izključno njeno delo, ona pa zato tudi (dobro) plačana. Verjetno predsednik uprave ne more opravljati še dela pooblaščenca za PPDFT, saj je to po zakonu o PPDFT izključno domena pooblaščenca za PPDFT.

Še več, spodbujali smo jo, da Rožančeva čimprej izvede vse potrebne spremembe sistema. Žal je bila bolj vztrajna pri zahtevah po še višji plači, ki je bila vsakokratna tematika najinih srečanj. Večkrat sem jo opozoril, naj spremeni svoj način dela v skladu s prej navedenim, vendar mojih navodil ni upoštevala, čeprav sem ob nastopu mandata aprila 2012 po mojem mnenju že podedoval slab sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, Rožančeva pa je bila že pooblaščenka za to področje. Nova uprava je po mojem odhodu iz banke maja 2015 potrebovala skoraj dve leti in pol, da je vzpostavila sistem PPDFT, ki bi ga naj zahtevala Banka Slovenije z odredbo.

Poročila za prvo trimesečje leta 2014, kjer bi naj bili opisani italijanski posli, se ne spomnim, če je sploh obstajalo. Zato sem tudi povedal na preiskovalni komisiji v državnem zboru, da je informacija o domnevnem pranju denarja v novogoriški podružnici banke zame novost, predstavil pa sem tudi svoje mnenje o celotni zadevi. O italijanskih poslih tudi nisva z Rožančevo nikoli govorila, kolikor se spomnim, čeprav sem jo sprejel večkrat, kot neresnično žal trdi ona v medijih, prisotna pa je bila tudi na sejah kolegija uprave banke, kjer po mojem spominu italijanskih zadev nismo nikoli obravnavali. Rožančeva je v medijih sama priznala, da je z zadnjim poročilom zamujala in baje zaradi reorganizacije poslovnih enot, pozabila pa je dodati, kakšna je bila ta zamuda, ki je bila po mojem mnenju občutna, poleg tega je poročilo pošiljala v letu 2014, reorganizacija pa je bila zaključena oktobra 2013, da pa bi o zamudi obvestila upravo banke, pa se ne spomnim. S prstom kazati na upravo po vsem navedenem je po mojem mnenju ne samo neetično, ampak tudi skrajno neprofesionalno.

Glede zahteve v zakonu o obveznosti Nove KBM, da pridobi od komitentov izjavo o izvoru premoženja, naj zapišem, da sem na kolegiju uprave banke (pred vsemi udeleženci) izrecno zahteval, da se informacijsko dopolni in podpre izvajanje sistema PPDFT z izjavo o izvoru premoženja, kar se je potem tudi zgodilo.

Uprava banke ni pred Banko Slovenije ničesar prikrivala, še najmanj pa, da Banki Slovenije ne bi želela posredovati zahtevane dokumentacije. Organizacijsko nadrejeni Rožančevi je bil dr. Primož Britovšek, direktor sektorja korporativne varnosti, ki je tudi kontaktiral s skupino inšpektorjev Banke Slovenije. Ob nastopu dela dr. Britovška v banki sem vedel, da je svak nekdanje viceguvernerke BS dr. Mejre Festić, a mi je zagotovil, da nima z njo nobenih stikov in da niti ne govorita med seboj, v čimer potem nisem videl več konfl ikta interesov. Zato vam lahko on pojasni, kako je bilo s posredovanjem dokumentacije Banki Slovenije, ki je sicer v banko novembra 2014 ponovno prišla v kontrolo tega področja, če se prav spomnim, šele po nekaj letih, jaz pa sem bil praktično od decembra 2014 do prenehanja mojega mandata v februarju 2015 večji del odsoten. Če je dr. Britovšek storil karkoli v nasprotju z zakonom, naj celotno zadevo pogleda policija in bomo tako končno zvedeli, kdo je kdo. Sicer pa, ko je Banka Slovenije v okviru inšpekcije novembra 2014 zahtevala zadnje poročilo Rožančeve, sva s članico uprave mag. Sabino Župec Krajnc oba zahtevala od službe notranje revizije, ki naju je obvestila o predmetni zadevi, da se Rožančevo predmetno poročilo takoj posreduje Banki Slovenije. Zato ne vem sicer, kakšno »ključno vlogo« sem jaz odigral pri prikrivanju stanja na področju PPDFT v Novi KBM, ampak bo to morala pojasniti Miloševićeva in pripravljalci internega zapisnika, katerega pasuse ste objavili v Mladini. Da si po mojem mnenju lahko privoščijo takšno pavšaliziranje, je to velika sramota, tudi za Banko Slovenije, v kateri so zaposleni.