"Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena"

Odbor za finančno stabilnost opozarja glede kupovanja, hrambe in vlaganja v virtualne valute

Kriptovalute so te dni aktualne, o tem ni dvoma, a med navduševanjem nad obljubljenimi hitrimi zaslužki, ki jih žene pohlep, je premalo opozoril glede pasti. Slednje pa so bolj realne, saj večina tistih, ki se spušča v tovrstne nakupe, ne ve, v kaj pravzaprav vlaga. To je v sporočilu za javnost opozoril tudi Odbor za finančno stabilnost (OFS), ki je v zadnjem času za kriptovalute zaznal izjemno povečanje zanimanja. Zato OFS, ki ga sestavljajo članice Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in Ministrstvo za finance, uporabnike opozarja na tveganja, ki so jim izpostavljeni, če virtualne valute kupujejo, hranijo ali vanje vlagajo.

Pri OFS so zapisali, da so virtualne valute, med katerimi je najpogosteje izpostavljen bitcoin, oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drug državni organ. "Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena, zaradi volatilnosti cen virtualnih valut pa je na splošno omejena tudi njihova uporabnost kot sredstva menjave. Deležniki shem virtualnih valut, ki v Sloveniji omogočajo nakup (npr. menjalne platforme), hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje z virtualnimi valutami, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Vse pogosteje se pojavlja tudi zbiranje sredstev z izdajo žetonov (angl. initial coin offering ali ICO), katerih nakup je najpogosteje mogoč s kriptovalutami," še dodajajo.

Pri OFS so obenem poudarili, da tovrstno zbiranje sredstev, kot tudi izvedba projekta, najpogosteje temelji na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, pravice imetnikov žetonov in lastnosti slednjih pa so praviloma zelo različne. Obseg in verodostojnost informacij o projektu, postopek zbiranja sredstev preko ICO in izdaja žetonov prav tako niso sistemsko regulirani in nadzorovani, še dodajajo.

"Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena, zaradi volatilnosti cen virtualnih valut pa je na splošno omejena tudi njihova uporabnost kot sredstva menjave." (Odbor za finančno stabilnost)

"Tehnološke inovacije, vključno s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, so s stališča razvoja gospodarstva dobrodošle. Ne glede na to pa se morajo vlagatelji v virtualne valute in druge oblike žetonov, ki so predmet ICO, zavedati posebnosti takšnega investiranja in pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim preferencam in naložbenim ciljem. Tudi če se dobro informirani potrošnik odloči za tovrsten posel, je priporočljivo, da sredstva vloži v obsegu, ki zanj ne predstavlja prevelike izpostavljenosti," so pri OFS sklenili v sporočilu za javnost.

Nad kriptovalutami se v Sloveniji navdušujejo tudi ministri, denimo minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki v t. i. blockchainu, verigi zaporednih podatkovnih blokov, ki naj bi podatke shranjevali varno in decentralizirano, vidi tehnologijo prihodnosti.

O pasteh kriptovalut je v naši sestrski ediciji Monitor pisal tudi urednik revije Matjaž Klančar. "Če vložite v obveznice ali vzajemne sklade, ga bo nekaj odstotkov, morda celo nekaj deset odstotkov, če ga vložite v delnice in imate neverjetno srečo, bo dobiček lahko že znaten. Toda 500-kratni (torej 50.000-odstotni!) dobiček? Če bi leta 2012 vložili v bitcoine 500 evrov, bi imeli danes – 250.000 evrov! Samo letos, od januarja do sredine septembra, se je tečaj zvečal za petkrat, z okoli 1000 dolarjev na okoli 5000 dolarjev! Takega povečanja vrednosti svet še ni videl!" je me drugim zapisal v komentarju Vzpon in padec bitcoina, ki si ga lahko preberete na tej povezavi.