Žemlje zijalke

Gostilna Maribor
Glavni trg 8, Maribor
Tel.: 02 2345 606
Gostilna Maribor pridno dela: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 23.00, ob petkih od 7.30 do 2.00, ob sobotah od 8.00 do 2.00, ob nedeljah pa od 8.00 do 16.00.

Ambient:
v več velikih soban razdeljena, frajersko, a ne šminkersko opremljena pritlična gostilna, v zvočnikih sredinski poprock iz polpretekle zgodovine

Napitki:
točeno nepasterizirano, nefiltrirano in nepretresljivo pivo rudolf; korekten izbor striktno štajerskih buteljk na kozarec in veliko vseh sort šnopcovja

Dostopnost:
centrski Maribor gre po principu parkiraj in se sprehodi, za gibalno ovirane v gostilni ni zaprek

Fino:
žemlje z dodatki solata iz treh leč hrustljavo zapečen smuč

Ne tako fino:
sladice

Cena:
pašteta je 2,5, sušena klobasa 4, žemlje od 6 do 7, solata z lečo 7, 6 kosov pohane kure je 9,5, smuč 15, sladice pa po 3 evre.

»No, pa lahko Duranu, Klemnu, Badnu, Bori in Butrosu dodamo še Maribor!« se je, ko je na oglasni deski prebral razpored zadolžitev, namuznil član Konzumove odprave, ki je bil napoten v Maribor, Maribor. V resnici bi lahko bil Maribor omenjen še tretjič: na Glavnem trgu v Mariboru je hotel Maribor, v katerega pritličju deluje gostilna Maribor. Lokalpatriotizem je na tistem koncu močan, držijo se ga tudi v omenjeni gostilni, še bolj kot na jedilnem listu, ki diši po zaseki, bučnem olju in pohani kuri, je opazen na vinski karti, na kateri je nanizanih po pol ducata belih in rdečih štajerskih vin. In seveda v jezičnih enovrstičnicah simpatične in gostoljubne natakarice, ki pa se je potem kar nekam izgubila. Isto se je nato dogajalo še z njenimi kolegi. Že res, da je plac razvejeno velik, a je bil za časa našega obiska tudi relativno neobljuden, zato bi pričakovali rednejše obhode strežnega osebja. Še posebej, ker špricarji hitro teko. In ker se z malo, sveže pečeno in hrustljavo štručko hitro pomaže izvrstna, mazava in okusna hišna pašteta, z osvežilnimi vložninami opremljeni koleščki sušene klobase pa ne zaostajajo veliko. A to sta bila otvoritvena prigrizka, pravi šmek gostilne Maribor se je pokazal v naslednjem koraku – žemljah. Princip je preprost: zamesiti in speči dobre, hrustljave bele žemlje; te nato prerezati in obilno zapolniti z rezinami razsoljene in dimljene svinjine ali govedine ter v raznih konstelacijah opremiti še z nizom ocvirkastih, hrenastih, zelenjavnih in namazastih dodatkov. Rezultat so krepki, resno zevajoči sendviči, kot se jih ne bi sramovali niti v najbolj razvpitih newyorških delijih. V časih, ko domišljija slovenskih bistrojašev komajda zmore izjecljati besedo hamburger, so mariborske žemlje pravi osvežitveni žegen in dokaz, da je prostora za ustvarjalnost in grajenje lastne oštarijske identitete več kot dovolj tudi na dostopnejšem, ljudskejšem delu gostinskega spektra.

Da v Mariboru reči delajo s premislekom, se kaže tudi pri drugih jedeh: ljubitelje ekstra hrustljave skorjice obveščam, da tu kuro (ki je sodeč po dimenzijah kosov res kura in ne neko nedoletno piškavo pišče) spanirajo dvakrat in res resno hrusta (opomba za kuhinjo: kje, zaboga milega, so bila obljubljena jetra?!); feni sladkovodnih rib mi boste hvaležni za info, da so mariborčani našli dobavitelje ekstra velikih filejev smuča (ki jih nato na kožnati strani tudi hrustljavo zapečejo), vrhovni vegetarianat pa bo zagotovo dvignil palce ob izjemnem solatnem krožniku s tremi vrstami leče, solatnim listjem, redkvico, poširanima jajcema in praženimi lešniki, ki naredijo ključno razliko od odličnega do izjemnega krožnika. Ob koncu nam je bilo tako že kar malo vseeno za sladice – a kljub temu pedagoški prst usmerjamo prav v ta segment, ki s štrudljem, s čežano prelitim pudingom in jurkinim sladoledom kaže še največ možnosti za ustvarjalno in kakovostno rast. A naj na koncu vseeno obvelja, da smo se dobro najedli in da je Maribor odličen!