Ščepec rutenija

Merilniki radioaktivnih delcev v zraku so v minulih štirinajstih dneh zaznali malenkostno povečanje koncentracije delcev radioaktivnega izotopa rutenij-106. Zaznali so jih v Švici, Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Norveškem … In tudi v Sloveniji. Merilniki Uprave za jedrsko varnost v okolici Ljubljane in v okolici Maribora so prejšnji teden zaznali »zelo nizke ravni rutenija-106«.

Rutenij-106 je umetno ustvarjen radioaktivni izotop, ki ga v medicini uporabljajo za zdravljenje očesnih tumorjev, prisoten je v električnih baterijah nekaterih satelitov. Nevarnost za zdravje je nikakršna, mirijo na Upravi za jedrsko varnost. »Gre za zelo nizke ravni radioaktivnosti, ki nimajo nobenih okoljskih ali zdravstvenih posledic in so več tisočkrat nižje od predpisanih mejnih vrednosti za prebivalstvo. Za primerjavo, vsak prebivalec Slovenije od naravnih virov vsakodnevno prejeme 100-krat večjo količino sevanja.« Dodatno primerjavo ponuja jedrski strokovnjak dr. Iztok Tiselj z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. »V kubičnem metru zraka vsako sekundo razpade približno deset radioaktivnih jeder, ki so potomci v naravi prisotnega elementa radona. Nedavno izmerjene količine rutenija-106 pa pomenijo, da v kubičnem metru zraka razpade približno 40 rutenijevih jeder na vsakih 1000 sekund.«

Ne glede na to, da je prisotnost rutenija-106 z vidika zdravja prebivalstva nepomembna, si pristojni prizadevajo odkriti vzrok in izvor. Natančen vir onesnaženja še ni znan. Glede na zaznane koncentracije, padajoče od vzhoda proti zahodu, in upoštevaje vremenske razmere pa strokovnjaki sklepajo, da izvira z območja na jugu gorovja Ural v Rusiji. »Lahko bi šlo za nenamerne izpuste iz kakšnega od objektov za proizvodnjo medicinskih izotopov,« špekulira dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. »Zagotovo bomo vedeli šele, ko se bo oglasil tisti, ki je izpuste povzročil.« Če se bo oglasil. »Ker je koncentracija tako majhna, je čisto mogoče, da Rusi, če kontaminacija sploh izvira od njih, o tem ne vedo nič,« opozarja Iztok Tiselj.

Ruska državna jedrska korporacija Rosatom je sporočila, da njeni merilniki niso zaznali povečanih koncentracij rutenija-106 nikjer na ruskem ozemlju, z izjemo Sankt Peterburga, kjer pa so bile izmerjene koncentracije nižje kot drugod po Evropi.

O izvoru lahko le ugibamo. »Mogoč scenarij: v kakšni sežigalnici je kdo sežgal drobno količino rutenija-106 iz kakšnih ostankov medicinskih virov. Morda je celo v atmosferi zgorel kakšen star manjši satelit,« špekulira Tiselj. Iz znanih podatkov ni mogoče določiti naprave, ki je povzročila izpust. Jasno pa je, da rutenij ni prišel iz jedrskega reaktorja. »Tedaj bi zaznali še več drugih elementov.«