Robin Hood v javnem sektorju

V začetku meseca se je pred vladno palačo v Ljubljani zbralo okoli 600 gasilcev iz vse Slovenije. S protestom so zahtevali odpravo plačnih anomalij, zaradi katerih so zaposleni v enem najbolj tveganih poklicev v javnem sektorju krepko podplačani glede na druge skupine. Vlada jim, vsaj doslej, ni prisluhnila. Zato pa skupaj s sindikati javnega sektorja že pripravlja zakonske spremembe, s katerimi naj bi odpravili nezaslužene privilegije vrsti vodilnih kadrov in tako ublažili prihodkovno neenakost med delavci in elitami javnega sektorja. Med slednje spadajo gasilski poveljniki, ki neupravičeno prejemajo dodatke za stalno pripravljenost in ki jih je pred javnostjo pomagal razkriti prav gasilski sindikat. Poleg njih bo potuhe konec tudi za dekane in prodekane ljubljanskih fakultet, ki so že pred časom razburili javnost s svojimi dodatki.

Vlada in sindikati javnega sektorja so namreč že oblikovali novo besedilo zakonskega člena, ki se nanaša tudi na vračanje nezakonito prejetih dodatkov za stalno pripravljenost, s katerimi privilegirani funkcionarji in njihovi sodelavci že dlje časa razburjajo javnost in svoje podrejene. Nova ureditev naj bi končno odpravila luknje v obstoječem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, ki neupravičenim zaslužkarjem podeljuje enake pravice kot uslužbencem z dna plačne lestvice, ki na določanje svojih prejemkov niso mogli vplivati. Slednjim po novem denarja ne bo treba vračati, razen kadar gre za »očitne nepravilnosti« pri njegovem izplačevanju, za funkcionarje, ki so namenoma izrabljali luknje v sistemu, pa ne bo več poznal milosti.

Med njimi je poleg omenjenih gasilskih poveljnikov tudi osmerica dekanov fakultet ljubljanske univerze – Metka Tekavčič, Dušan Mramor, Milan Žvan, Franc Forstnerič, Anton Ramšak, Andrej Černe, Gabi Čačinovič Vogrinčič in Matjaž Mikoš –, ki so si brez predhodnega dovoljenja rektorja Ivana Svetlika ter brez ustrezne pravne podlage izplačevali dodatke za »stalno pripravljenost«. Vendar jih zdaj veljavna zakonodaja ne zavezuje k vrnitvi celotnih preplačil, temveč le vsot, ki so jih prejeli v desetih mesecih. Tako je dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš, ki je dodatke dobival vsaj od leta 2012, moral vrniti le okoli četrtino denarja. A to se bo spremenilo. Dopolnjeni 3.a člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju bo namreč jasno naročal, da »morajo javni uslužbenci skupine B in funkcionarji vrniti razliko med izplačano in zakonito določeno plačo v vseh primerih ugotovljenih nepravilnosti pri določitvi ali izplačilu plač«.

Pogašeni apetiti gasilskih poveljnikov

V plačno skupino B poleg dekanov spadajo še prodekani in glavni tajniki; tudi ti bodo glede na novi 3.a člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju morali v celoti vrniti nezakonite dodatke. Šolska ministrica in predsedniška kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič, ki je dobila nekaj več kot 26 tisočakov, je to storila že pred uveljavitvijo načrtovane spremembe, po tem bodo na vrsti še preostali. Enako po vsej verjetnosti čaka tudi nekatere poveljnike gasilcev, ki so znali poskrbeti zase. Njihovi podrejeni so z nedavnim protestom zahtevali minimalni dvig plače, ki bi državo letno stal vsega dodatnih 150 tisočakov glede na njena pogajalska izhodišča, po ugotovitvah gasilskega sindikata pa si je šesterica poveljnikov na mesec izplačevala v povprečju za okoli 700 evrov najrazličnejših dodatkov in bonusov. Tako je po ugotovitvah pristojnega inšpektorata poveljnik PGE Krško Joško Žvar neupravičeno dobil več kot 17 tisočakov za nadure in kot dodatek za stalno pripravljenost, še podjetnejši pa je bil poveljnik PGE Celje Janko Požežnik, ki je poleg tega prejemal še bonuse za marljivost pri delu in uspešnost na trgu in tako ob plači zaslužil še dodatnih 37 tisočakov – oziroma več kot petino denarja, zaradi katerega so šli na ulico njegovi podplačani podrejeni. Po sprejetju spremenjenega zakona o plačah v javnem sektorju bosta ta denar v celoti morala vračati tudi onadva, in sicer ne glede na dejstvo, da so bili postopki zoper njiju sproženi po stari zakonodaji. Nova ureditev naj bi namreč veljala tudi za postopke pred sodišči, ki so bili sproženi pred njeno uveljavitvijo.

Povod za spremembo je sodba, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo v primeru javnega zavoda, ki je od svoje poslovne sekretarke terjal 2400 evrov. Uslužbenka denarja ni prejela po svoji krivdi.

Da je pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost resnično prihajalo do nepravilnosti, o katerih govori prenovljeni zakon, je poleg inšpektorata za javni sektor nedvoumno potrdilo ljubljansko okrožno sodišče, ki je največji slovenski univerzi naložilo, da mora državi vrniti 780 tisoč evrov. S spremembo zakona bo zdaj univerza končno dobila vzvod, s katerim bo ta denar – oziroma celotno vsoto nezakonitih dodatkov – izterjala od funkcionarjev, ki so po vrhovih njenih fakultet razmetavali z javnimi sredstvi. »S tem se končno uveljavlja odgovornost tistih, ki so imeli znanje in moč, da izkoristijo sistem. Na drugi strani pa ščiti najslabše plačane uslužbence, ki na svoje prejemke ne morejo vplivati,« pojasnjuje član omenjene delovne skupine, predsednik sindikata Pergam Jakob Počivalšek.

Odgovornost, ne le ugodnosti

Povod za spremembo je sodba, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo lani decembra v primeru javnega zavoda, ki je od svoje poslovne sekretarke terjal 2400 evrov. Uslužbenka je resda prejela več denarja, vendar ne po svoji krivdi; pogodbo, s katero je bila uvrščena v previsok plačni razred, je pripravil delodajalec, kot večina zaposlenih pa je tudi ona zaupala, da je sporazum pripravljen v skladu z zakonskimi standardi. Zato je sodišče razsodilo, da ji denarja ni treba vračati. Podobne zgodbe ima cela vrsta najslabše plačanih javnih uslužbencev, ki jih je sprejetje osovraženega Zujfa in kasneje Mramorjevo vztrajanje pri varčevanju v mnogih primerih pahnilo skoraj na rob preživetja. Gre za preobremenjene in podplačane kadre, ki so daleč od centrov odločanja v javnih zavodih in so največkrat brez vsakega vpliva na odločitve o tokovih denarja, zaupajo pa v presojo svojih nadrejenih, ko gre za razvrščanje v plačne razrede. »Kadar je delodajalec napačno razlagal določila zakona in kolektivne pogodbe, za to ne morejo biti krivi zaposleni. Poznam primere strokovnih sodelavcev na fakulteti, ki jim je bila odrejena stalna pripravljenost in zoper njo niso imeli pravice ugovora,« pravi Počivalšek.

Nova ureditev povečuje odgovornost vodilnih kadrov, ki so zakuhali afere z dodatki, hkrati pa prinaša abolicijo vračila denarja vrsti javnih uslužbencev, ki niso bili odgovorni za to.

Če na eni strani nova ureditev torej povečuje odgovornost vodilnih kadrov, ki so zakuhali afere z dodatki, pa tako prinaša abolicijo vračila denarja vrsti javnih uslužbencev, ki niso bili odgovorni za določitev višin svojih plač in dodatkov – dokler niso bili uvrščeni zunaj določenega razpona plačnih razredov. Predvsem pa denarja ne bo treba vračati tistim, ki dejansko dežurajo podnevi in ponoči ter doma čakajo na poziv k reševanju življenj in premoženja. Sem poleg gasilcev spada še množica policistov, reševalcev in medicinskih sester; večina jih dodatke za stalno pripravljenost prejema povsem v skladu s predpisi, pri nekaterih pa so inšpektorji odkrili nepravilnosti, ki izhajajo iz ravnanja nadrejenih in nedorečenosti sedaj veljavnih standardov. V nasprotju s funkcionarji pa tem uslužbencem dodatkov ne bo treba vračati, razen če bo delodajalec nedvoumno ugotovil, da je šlo za »očitne nepravilnosti«, kot so računalniške napake, prekoračenje predpisane višine dodatkov ali neopravljanje nalog, za katere so bili izplačani.

V praksi torej načrtovana sprememba pomeni, da bo lahko država učinkovito sankcionirala zlorabe, kot so bila izplačila dodatkov pri gasilcih, in zahtevala, da vrnejo denar tisti, ki požara že nekaj let niso niti videli od daleč, kaj šele gasili. Sprememba zakonodaje, ki jo skupaj s socialnimi partnerji pripravlja vlada, torej dodatno ščiti slabše plačane javne uslužbence in sankcionira tiste, ki so doslej spretno izkoriščali, pa tudi vrtali luknje v predpisih.