Drevesna forenzika

Ko se je sredi avgusta na Bregu v središču Ljubljane nenadoma podrlo eno izmed dreves v drevoredu divjih kostanjev, je bil župan Zoran Janković v bližini. Ženski, ki ji je drevo zlomilo roko, je pomagal do rešilca. Naključje pa je hotelo, da je nekaj minut po padcu drevesa mimo prišel tudi dr. Primož Oven, strokovnjak za arboristiko z ljubljanske Biotehniške fakultete. »Že takoj na licu mesta smo se v pogovoru z županom odločili, da nam bodo del debla do začetka krošnje shranili za natančnejši pregled.«

Deblo drevesa je dr. Ovna počakalo na Snagi. Skupaj s kolegi so ga razrezali, da bi dobili vpogled v notranjost. A že na prvi pogled je bilo z deblom nekaj hudo narobe. Nekaj centimetrov nad tlemi je imelo deblo premer 89 centimetrov. Na delu, kjer se je deblo odlomilo, približno pol metra v zemlji, pa je premer znašal le še približno 50 centimetrov. »Deblo se spodaj ni debelilo. Drevo je sicer normalno raslo v višino in debelino, le na tistem delu debla, približno pol metra pod nivojem tal, mu je bilo to onemogočeno,« opisuje dr. Oven.

Če bi bil les zdrav, stanjšanje debla ne bi povzročilo težav. A ni bil. Rast v mestu je zahtevala svoj davek. Vsaka obsežna prenova okolice rastnega prostora je pogoje za rast dodatno poslabšala. Koreničnik drevesa, kjer na deblo pritrjene korenine izginjajo v zemljo, je bil pri padlem kostanju pol metra pod današnjim nivojem tal, kar kaže, da je bil rastni prostor drevesa naknadno zasut, s tem pa se je zmanjšal dostop korenin do kisika in vode. »Pogosto so med nasutim materialom tudi gradbeni odpadki. In po nasutju so tla običajno še dodatno utrjena in zbita. Poleg tega se korenine pri takih posegih pogosto poškodujejo.« Okoli debla je bil ovit obsežen sistem sekundarnih korenin, ki je stiskal deblo in mu preprečeval debelitev.

Za drevo je bila torej usodna kombinacija več škodljivih učinkov. »Vse skupaj je utesnjevalo debelinsko rast debla na območju preloma, hkrati pa sprožilo razkrojne procese, ki so odločilno prispevali h krhkosti.«

V svojih priporočilih za nadaljnje ukrepe je dr. Oven predlagal izredni pregled vseh divjih kostanjev, ki bi se lahko znašli v podobni nevarnosti. Ne samo na Bregu, ampak tudi na Prulah, v Rožni dolini in še v nekaterih delih Ljubljane. »Prezgodaj bi bilo trditi, da bo treba kakšna drevesa preventivno posekati, glede na ugotovljeni vzrok podrtja pa je povsem verjetno, da je v slabem stanju še katero od dreves.«

Kostanj na Bregu je bil v nepopravljivem stanju. Ni mu bilo več mogoče pomagati. A hkrati njegovega stanja ni bilo mogoče diagnosticirati. »Z rutinskim skrbnim postopkom pregleda drevesa za potencialne nevarnosti si v tem primeru ne bi mogli pomagati. Zadeva je bila preveč specifična. Na deblu ni bilo znakov, ki bi nedvoumno opozarjali, da je karkoli narobe.« Dogodek bi lahko preprečili le, če bi skozi 85-letno zgodovino drevesa z njim ravnali drugače, meni dr. Oven. Razmere na področju skrbi za mestna drevesa se sicer po njegovem mnenju izboljšujejo. »Problem se seveda vedno pojavi na strani finančne omejenosti proračunov.«