Bruselj nad služabnice korporacij

Iz Bruslja so pred dnevi sporočili, da je komisija razsodila, da je 250 milijonov evrov davščin, ki jih je Luksemburg odpustil spletni korporaciji Amazon, nedovoljena državna pomoč.

Država, ki velja za eno od osrednjih evropskih davčnih oaz, mora od Amazona izterjati davčne odpustke, do katerih je ta prišel na podlagi posebnega sporazuma z njo. Dogovor, sklenjen že leta 2003, je Amazonu omogočil vzpostavitev kompleksne sheme, s katero je pred obdavčitvijo obvaroval kar tri četrtine dobička, ki ga je ustvaril s posli v Evropi. »Drugače povedano, Amazonu so dovolili štirikrat nižjo obdavčitev kot lokalnim podjetjem, za katera velja ista zakonodaja. To je v nasprotju s pravili EU o državni pomoči; članice multinacionalkam ne morejo kar selektivno podeljevati davčnih ugodnosti,« je Luksemburg okrcala evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager.

Sočasno je komisija sporočila, da bo okrepila pritisk na še eno članico, ki se je z nedovoljeno davčno abolicijo udinjala tujim korporacijam. Gre za Irsko, ki je Applu odpustila za kar 13 milijard evrov davkov, kljub opozorilom iz Bruslja pa denarja noče izterjati. Še več, namesto da bi z obema rokama pograbila priložnost za bogato kapitalsko injekcijo, se ni spravila na Apple, ampak kar na evropsko komisijo in na evropskem sodišču vložila pritožbo zoper njeno odločitev. Sedaj je komisija odgovorila z enakim ukrepom in uporne Irce prijavila omenjenemu sodišču zaradi nespoštovanja temeljnih pravil EU.

To pa nista edina primera, da so bogate članice delovale kot servis korporacij. Poleg Amazona je Luksemburg gledal skozi prste tudi McDonaldsu in Fiatu, Nizozemska je nižala davke Starbucksu, rekorderka pa je Belgija, ki je v zakonodajo vnesla posebna pravila, s katerimi je omogočala davčne odpustke vsaj 35 multinacionalkam. Voditelji množice evropskih držav slepo upoštevajo neoliberalne mantre o nizki obdavčitvi kapitala kot temelju uspešnega gospodarstva, nižanje davčnih stopenj pa je Evropo pahnilo v dirko proti dnu, v kateri naklonjenost korporacij pripade državam, ki so jim pripravljene ponuditi davčne popuste. Tako Nizozemska načrtuje znižanje davka na dobiček podjetij s 25 odstotkov na 21, podobne namene ima Belgija, Velika Britanija ga je nedavno znižala na 17 odstotkov, evropska rekorderka pa je Orbanova Madžarska, ki bo pobrala mizernih devet odstotkov ustvarjenega dobička.

Velikodušnost do multinacionalk je mogoča le na škodo večine državljanov in državljank. Žal se premalo evropskih vlad zaveda, da trditve o koristnosti zniževanja davkov ne držijo in da nižji davki za najbogatejše sami po sebi ne prinesejo gospodarskega in družbenega napredka. Med redke izjeme spada slovenska vlada, ki je po letih nižanja obremenitev dobička lani povečala davek nanj s 17 odstotkov na 19. To je povsem v skladu z nasveti strokovnjakov mednarodne mreže Tax Justice Network: »Resnica je, da nobeni državi ni treba posnemati zgrešenih politik njenih sosed. Nasprotno, v njihovem interesu je, da zavrnejo dirko proti dnu kapitalske obdavčitve in se raje osredotočijo na dejavnike, ki resnično povečujejo konkurenčnost.« Med njimi so posebej omenili urejeno infrastrukturo, makroekonomsko stabilnost, kakovost izobraževanja in delujoč trg dela.