Obljuba dela dolg

Bistro Biro
Gornji trg 15, Ljubljana
Tel.: 06 425 84 97
V Biroju uradujejo vsak dan od 8. do 22. ure; najprej z zajtrki in brunchi, nato pa s kosili in večerjami.

Ambient:
mimo najgrših možnih zunanjih miz in stolov se prebijete v simpatično urejeno notranjost z impozantno živo zeleno klopjo v zadnji sobi in kul muziko v zvočnikih

Napitki:
poleg nekaj obveznih rokodelskih v veliki večini primorska vinska karta velikega razpona – od Gašperjevih cuveejev za 13,30 do Edijevega dueta lex 2011 za 74 evrov

Dostopnost:
po središču Ljubljane se premika na lastni pogon; gibalno ovirane čakajo visok prag in kakšna stopnica

Fino:
njoki iz rikote jesenska solata

Ne tako fino:
rdeča šakšuka s feto

Cena:
Šakšuka je 8,5, rikotini njoki 9,8, jesenska solata 6,9, losos 13,8, bržolni stejk 23,5, šmorn 3,7 in čokoladna sladica v kozarcu 3,9 evra.

»A iz pisarne direkt v biro? In potem temu še upate reči te re nska ekspedicija?!« je eden od članov ekipe skušal duhovičiti nad odločitvijo Konzumovega centralnoplanskega oddelka, da ga pošlje na oglede in okušanje v razmeroma frišen bi(st)ro na ljubljanskem Gornjem trgu, in s tem prej ko slej dokazal le svojo družabnomedijsko nerazgledanost. Biro je namreč instantno postal ljubljenec tistega dela gostinskega obiskovalstva, ki se mora, še preden se dotakne pribora, z roko nujno nekajkrat dotakniti zaslona pametnega telefona, pred sladico in kofetom pa že prešteti za fotko prve jedi pridobljene lajke. Kar glede na interier, ki gradi na sobivanju starodavnega opečnatega velba, vintage kosov opreme (oko velja vreči vsaj na kofe mašino) in bistrojskih mizic, na katerih so (hote ali nehote, vsekakor pa ni videti ravno vabljivo) vtisnjeni okrogli fleki kozarcev, ter ottolenghijevskega tipa jedilnika, ne preseneča. Presenetljivejša je dobro kurirana vinska karta, kjer vsa vina nosijo cenovno postavko za steklenico in kozarec. A veselje, ko sem na njej uzrl zvarek meni ljubega šampanjskega kevdra Serge Mathieu, je bilo kratkega daha, že n-tič sem slišal zgodbo, da tega pa ravno zdaj ne točijo na kozarec, kar so pozabili označiti, ko so na novo printali ponudbo … In tako gostincem že n-tič polagam na srce: nečesa, česar ne zmorete/nočete/ne znate ponuditi, ne vpisujte na jedilni list in na vinsko karto, ker se bo vedno našel kdo, ki bo hotel naročiti prav to in bo potem rahlo sitkan. Kot sem bil jaz, ko mi je na kratkem jedilnem listu v oko padla burrata, ki – verjetno že veste – je ravno niso imeli.

Škoda je dvojna, ker bi bila najbrž dobra. Razen rdeče šakšuke, ki je bila presenetljivo – šlo naj bi za flagship jed tega lokala – zavoljo vodenosti in skorajda popolne neslanosti najslabša izbira dneva, ter za res močne in zdrave zobe na zob kuhanega črnega riža, ki je spremljal kos krasnega, s sojo glaziranega in s sezamom ter granatnim jabolkom potresenega lososa, namreč v Biroju tisto, kar že pripravljajo, pripravijo dobro. Bržolni stejk zaradi temeljitega izvajanja Maillardove reakcije temno zaskorjijo in spečejo do pravilne stopnje, ga opremijo s pečenim krompirjem in simpatičnim melanžem gorgonzole, popečenega radiča in lešnikov, iz jesenske robe sestavijo okusno, bogato in uravnoteženo solato ter zamesijo in pripravijo izjemne, oblačkasto puhaste rikotine njoke s pečeno masleno bučo, bučnimi semeni in pestom. Čeprav je Biro bistro, bi si vsaj v večernem času želeli malo večji nabor jedi – tudi pri sladicah, kjer sta bila na voljo na velike kosme natrgan šmorn z zacimetano čežano in v kozarec pospravljen čokoladni biskvit z vaniljevo kremo in mandljevimi lističi. Biro ne skriva spogledovanja s trendovskimi bistroji v globalnih metropolah, a se po obisku človek težko izogne občutku, da več obljublja, kot pa potem v resnici ponudi. Je pa res, da so nastavki dobri, na trenutke celo odlični, zatorej korajžno naprej!