Človeka nevredno življenje

Podpisani, zaposleni na OŠ Leskovec pri Krškem, smo ogorčeni zaradi izjav župana Občine Krško Mirana Stanka v članku Človeka nevredno življenje (»Računati znajo, ampak samo, če evro zadaj piše«), ki je objavljen v Mladini 20. 10. 2017.

Županove izjave so skrajno žaljive do romske skupnosti, površne, neutemeljene in kažejo dolgoletno politiko Občine, ki perečih težav ne rešuje, ampak obsoja. Župan si v prvi vrsti takšnih izjav ne bi smel dovoliti, saj je župan vseh občanov, torej tudi Romov. Zaskrbljujoče je, da Rome obsoja, da si »ne želijo rešiti stanovanjskega vprašanja, otrok ne pošiljajo v šolo, želijo si imeti čim več otrok, so nesocializirani, polni denarja, delajo se norca« in tako dalje. Pri tem ne izvzame nikogar, posplošuje, kot bi ne vedel za stiske številnih družin. Na šoli se vrsto let srečujemo z romskimi otroki in njihovimi starši. Izkušnje so zelo raznolike, nikakor jih ne moremo posploševati. Seveda je težava izostajanje otrok od pouka, a vendarle veliko otrok pouk redno obiskuje. Ob tem je nujno treba priznati, da prihajajo otroci z različnim predznanjem, iz različnih družin. Učitelji se srečujemo s številnimi izzivi, toda romski otroci so vedoželjni, socializirani, marsikdo med njimi pa ima učne težave. A imajo jih tudi neromski otroci, šolska pravila nemalokrat poskušajo zaobiti tudi ti.

Glede na to, da smo šola, ki jo obiskuje kar 10 odstotkov romskih otrok, težave uspevamo reševati sami, npr. z neprimernim vedenjem učencev se ukvarjamo v isti meri kot druge slovenske šole. Vendarle pa za uspešnejše delo manjka sodelovanje z vsemi institucijami, ki bi lahko izboljšale položaj romske skupnosti.

Veliko pomislekov pa imajo starši neromskih otrok tudi zaradi izjav, kakršne so županove. Namesto da bi pomiril občane, jim je natrosil kup neresnic, ki še zdaleč ne veljajo za romsko skupnost v celoti. Župan misli, da je občina uspešna, če se lahko pohvali z novo asfaltiranimi cestami, ne zaveda pa se, da bo občina uspešna takrat, ko bo poskrbljeno za najranljivejšo skupino občanov.

Z županom se lahko strinjamo, da je težav veliko, a veliko manj bi jih bilo, če bi jih Občina Krško reševala sproti z dialogom in konkretnimi dejanji. Številne družine je bilo treba preseliti zaradi širjenja industrijske cone, ne razumemo, zakaj se ne najde ustrezna rešitev za romske družine, za naše učence.

Kako naj zaživijo v naši sredini, če imajo predstavniki občine takšno mnenje o njih? Obenem župan priznava, da ljudje sprejmejo Roma, ko ga spoznajo. Strinjamo se, da država naredi premalo, a Romi so tu, v naši občini, in mi smo prvi, ki moramo nekaj storiti.

Morda župan ne ve, a šola ni vsemogoča, četudi bi vsi redno obiskovali pouk, to še ne pomeni konca vseh težav. Še vedno bodo Romi težko zaposljivi, še vedno segregirani, odrinjeni, še vedno bodo ljudje verjeli županu, da so le kriminalci. Župan bi jim vzel še otroški dodatek in pognal otroke na cesto. A prav tu bi lahko občina naredila prvi korak k izboljšanju položaja romske skupnosti.

Pozivamo župana, da temeljito premisli ravnanje in stališča Občine in prične nemudoma iskati sistemske rešitve v dobro naših otrok, ne pa, da s sovražno retoriko razpihuje sovraštvo do deprivilegirane manjšine.