Ostanki katastrofe

Ko so po požaru v vrhniškem Kemisu opravili sanacijo potoka Tojnica, v katerega so se izlile velike količine nevarnih snovi, so usedline iz struge odstranili le na najbolj onesnaženem, 160 metrov dolgem delu potoka, ki je najbliže Kemisu. A okoliški prebivalci so zaskrbljeni, da je bilo to premalo in da so usedline v preostalih 500 metrih struge do izliva Tojnice v Ljubljanico še vedno čezmerno onesnažene. Na to bi lahko kazala analiza vzorcev usedlin iz Tojnice, odvzetih na območju, ki ga sanacija ni zajela. Ena tamkajšnjih prebivalk je analize vzorcev izpred svojega doma na lastno pest naročila in plačala pri Nacionalnem inštitutu za biologijo. Tam so, kot je poročalo Delo, ugotovili, da so vzorci onesnaženi z rakotvornimi snovmi. Katerimi? Tega ne vedo, za to bi bile potrebne dodatne analize.

»To je zelo normalno,« pravi vodilna avtorica raziskave dr. Metka Filipič. »Opravili smo test mutagenosti organskega izvlečka sedimenta na bakterijskem testnem sistemu, ki se uporablja za ugotavljanje genotoksičnosti kemikalij in seveda tudi kompleksnih vzorcev, kjer je prisotna zmes različnih snovi. Za genotoksične snovi se ve, da povzročajo poškodbe genetskega materiala in da izpostavljenost tem snovem povečuje tveganje za nastanek raka. Vse genotoksične snovi so potencialno rakotvorne.« Prisotnost snovi, ki škodujejo DNK, lahko določijo, če pri testiranju zaznajo povečano število mutiranih bakterij. »Torej tudi če ne vemo, katere kemikalije so v vzorcu, vemo, da so v njem prisotne genotoksične kemikalije. V bistvu ima takšen biološki test to prednost pred kemijskimi analizami, da zazna genotoksično aktivnost celotnega vzorca, s kemijskimi analizami pa zaznamo le kemikalije, ki jih iščemo.« Na Agenciji za okolje dvomijo o verodostojnosti izsledkov. Njihove kemijske analize so pokazale, da »je čezmerno onesnažen sediment prisoten samo na ožjem območju Tojnice, ob obratu Kemis«. Kot opozarjajo, so bili vzorci, ki so jih analizirali na Nacionalnem inštitutu za biologijo, odvzeti na tistem delu Tojnice, kjer se potok razdeli v dva kraka – po enem od njiju voda normalno teče, v drugem pa popolnoma stoji. »Vzorci za ekotoksične teste so bili odvzeti prav na tem kraku, kjer voda stoji in kjer so slabi rezultati lahko tudi posledica evtrofikacije, ne pa prisotnosti strupenih snovi.« Dr. Metki Filipič se taka razlaga ne zdi verjetna. Snovi, ki so jih zaznali, po njenih besedah ne morejo nastati zaradi evtrofikacije, kopičenja biomase in pomanjkanja kisika, ki je posledica tega. Zagotovo pa je krak potoka s stoječo vodo slaba izbira za ugotavljanje splošnega stanja.

Na Agenciji za okolje so po avgustovski sanaciji naročili nove kemijske analize, iz katerih po njihovem prepričanju izhaja, da je bila sanacija učinkovita. »Z izvedbo sanacijskih ukrepov je bilo preprečeno širjenje onesnaženega sedimenta dolvodno po Tojnici in v Ljubljanico, kar kažejo rezultati analiz sedimentov, opravljeni na dveh mestih v Tojnici dolvodno od območja sanacije, kakor tudi na merilnem mestu v Ljubljanici, pod izlivom Tojnice. Na vseh treh lokacijah je bila namreč vsebnost onesnaževal pod intervencijskimi vrednostmi za sediment, hkrati pa na posamezni lokaciji ni opaziti naraščanja vsebnosti onesnaževal.«