Sistematski zapleti

Sistematski zdravstveni pregledi otrok so pomemben element javnega zdravja. Omogočajo zaznavanje zdravstvenih trendov v populaciji in odziv nanje. Omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih razvojnih težav. Ponujajo priložnosti za ozaveščanje otrok in zdravstveno preventivo. In ponujajo osnovno zdravniško pozornost vsem otrokom, ne glede na njihovo ozadje. Po dopolnjenem šestem letu naj bi skrb za to, da se otroci udeležujejo sistematskih pregledov, prevzele šole. Starši so tako delno razbremenjeni usklajevanja obiskov pri zdravniku s službenimi obveznostmi. A zadnja leta se jih vse več oglaša, da hočejo biti pri otrokovem zdravniškem pregledu. Najpogosteje takrat, ko je predvideno katero izmed cepljenj.

Utečeni sistem se začenja krhati. Nekateri zdravstveni domovi sistematske preglede že pripravljajo in izvajajo samostojno, brez pomoči šol. Na osnovni šoli v Preboldu so letos zdravstvenemu domu v Žalcu preprosto sporočili, da otrok ne mislijo več voziti k njim na sistematske preglede. O tem je v ponedeljek prvo poročalo Delo. Kot pojasnjuje ravnatelj preboldske osnovne šole Oton Račečič, nekdanji dolgoletni predsednik Združenja ravnateljev, so se razlogi za takšno odločitev nabirali že dlje. Ministrstvo so že večkrat opozorili, da vprašanje sistematskih pregledov ni primerno urejeno, vendar se ni nič premaknilo. »Nazadnje pa sem ugotovil, da sistematski pregledi sploh niso obvezni. Zdravstveni domovi so jih sicer dolžni izvajati, nič pa k temu ne zavezuje šole, otrok ali staršev. To pomeni, da smo delali uslugo zdravstvenim domovom, da smo nekakšen tehnični servis zanje.«

Zakon o osnovni šoli določa, da mora šola »sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj«. V zakonodaji res piše, da mora šola sodelovati, pravi Račečič, »nikjer pa ne piše, da smo mi tisti, ki moramo sistematske preglede organizirati. Da moramo zbirati soglasja staršev, poskrbeti za prevoz ... Naj se tudi zdravstvo malo potrudi. V Preboldu imamo ambulanto, kjer pa pediatri po reorganizaciji pred nekaj leti ne delajo več. Lahko bi koga poslali samo za sistematske preglede. Kaj je lažje, da se k nam pripeljeta zdravnica in medicinska sestra ali da mi v sosednjo občino peljemo 500 otrok?«

Na ministrstvu za izobraževanje so v odzivu zapisali, da sodelovanje šol in zdravstvenih domov v praksi poteka dobro. »V zadnjih letih starši vedno bolj izražajo željo, da bi pri teh pregledih sodelovali. Na želje staršev po individualnih pregledih nas opozarjajo tudi ravnatelji. Na podlagi vseh opozoril je nujno, da skupaj ponovno razmislimo o odprtih vprašanjih.« V tem času pa šole prosijo, naj sodelovanje med njimi in zdravstvenimi zavodi poteka kot navadno.

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije so v odzivu na zaplet izrazili upanje, da bodo pristojni pri končni odločitvi „upoštevali, kaj je dobro za otroke, in ne, kaj je najlažje za odrasle.“