Lovljenje ravnovesja

Gostilna Pri Boštjanu
Križna Gora 8a, Križna Gora
Tel.: 06 425 84 97
Pri Boštjanu ob ponedeljkih in torkih počivajo, ob sredah, četrtkih in nedeljah kuhajo od 10. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa od 10. do polnoči.

Ambient:
poleti je gostilna oblečena v rože, znotraj je klasično uštimana, zato pa velja priti podnevi, ko se tod ponujajo krasni razgledi

Napitki:
ob odprtih vinih se najde tudi kakšna buteljka, z Mavričevim merlotom 2011 za 18 evrov smo bili več kot zadovoljni

Dostopnost:
skozi Škofjo Loko, potem pa malo v hrib po ovinkih do Križne Gore; gibalno ovirane čaka rahlo dvignjen prag

Fino:
ramstek s hruško ajdov krap z jurčki na žaru

Ne tako fino:
fazanova pašteta

Poleg malic in kosil in plošč in jedi po naročilu strežejo tudi dva pethodna degustacijska menija za 27 oziroma 28 evrov.

»Poglej vse te lučke! Vsaka lučka pomeni življenje,« je butnskalarskega Eminenco ob pogledu v dolino tja proti Škofji Loki in naprej proti Ljubljani pompozno citiral eden od udeležencev Konzumovega naskoka na Križno Goro. Že res, da smo tega izvedli z avtomobilom in ne na lastni pogon in da bi vedute bile še impresivnejše, če bi vsaj še za rep ujeli jasen dan, a v gostilno Pri Boštjanu človek že zaradi lokacije težko stopi slabe volje. In če sem čisto iskren, moram tudi priznati, da v gostilne s takšnim imenom in lokacijo človek težko vstopi popolnoma brez predsodkov – pričakujejo se na s svečkami podkurjene ovale naložene preobilne količine klasične podalpske košte.

No, verjetno se Pri Boštjanu dobi tudi to, ampak ko smo na prvi notranji strani jedilnega lista ugledali dva simpatična petvrstična seznama jedi, enega podpisanega z zneskom 27 evrov in drugega 28 evrov, smo preostanek ponudbe le še ošvrknili z očesom – za spoznavni večer s kuhinjo na Križni Gori je bilo to pač najpreprostejša izbira.

Začelo se je z mešanimi občutki. Jelenovemu karpaču, postreženemu z rukolo in staranim sirom, lahko očitamo le, da je na mizo prišel kakšno minuto prehitro in je bil še zmrznjen; ko so tanke rezine čez nekaj minut prišle k sebi, je bil odličen. Fazanova pašteta je bila v nepovratu: zaradi premalo vezivne maščobe je bila prhka in kašasta, in čeprav sta jo spremljala simpatična solata iz koromača z bučnim oljem in rezina domačega sira, je bil to brez dvoma najslabši del večerje, dasiravno bi tudi za župe – za tak tip gostilne precej švohotno govejo, blago kremasto česnovo in gobovo – težko rekli, da so v spominu pustile kakšno globljo sled. Na srečo se je potem zdelo, da se je Boštjanov tim do juh samo ogreval – naprej so namreč šibali same odlične reči. Kos govejega hrbta so najprej na hitro opekli, pač toliko, da je dobil malo več žmohta, a ostal čisto mehak, ko so ga narezali prečno na mišična vlakna in dodatno osočili s temno omako in na hitro opečenimi krhlji hruške. Mesoznanske spretnosti so pokazali še na dveh krožnikih – mehki in sočni svinjski ribici s hrustljavimi, čisto svežimi, na hitro pečenimi jurčki ter žrebičkovem fileju z res dobro omako z brusnicami, pri kateri se je dejansko okusila bogata kiselkasta svežina brusnice in ne cukr. Spretni kuharski prsti so svoje skillze demonstrirali s tako lepo oblikovanim in pripravljenim ajdovim krapom, da bi ga odobril še prof. Bogataj, ter čisto ob koncu večerje še s krasno zrolanim sirovim štrukljem.

Partikularni povzetek gostilne Pri Boštjanu pa pravzaprav ponuja še ena sladica: dober, ne presladek čokoladni mousse je ravno prav nadgrajen, da ni čisto navaden (položen je na košček biskvita, oblikovan v stajliš valj, osvežen z malinovim pirejem), in ravno prav navaden, da se ga ne bo ustrašil klasični obiskovalec tega tipa gostilne. Loviti ravnovesje med gostinsko masovko stare šole in pričakovanji zahtevnejšega sodobnega gosta ni preprosto. Pri Boštjanu jim kar dobro uspeva.